Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

09.09.2017


Okoli leta 1620 se je v Kamniku rodil  skladatelj  JANEZ  KRSTNIK  DOLAR.  Šolal se je pri ljubljanskih jeziutih, nato pa je na dunajski univerzi študiral filozofijo in teologijo ter bil leta 1652 posvečen. Pozneje je postal glasbeni vodja v jezuitski cerkvi Am Hof na Dunaju. Pisal je vokalno-instrumentalne in instrumentalne skladbe, zasnovane v stilu visokega baroka. Dolarjevo glasbo karakterizirajo živa melodika, ki je blizu ljudski, harmonsko učinkovit stavek in razgibana ritmika.

—–

Trgovski zastopnik  ALOJZ  VALENČIČ  se je rodil na današnji dan leta 1896 v Bazovici pri Trstu.  Kot pripadnik tajne protifašistične organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica Reka) je v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja sodeloval v skupinah, ki so pripravljale sabotaže in atentate ter skrbele za ilegalne prehode čez italijansko-jugoslovansko mejo. Leta 1930 je organiziral izdelavo peklenskih strojev, ki so jih uporabili za atentata na svetilnik zmage v Trstu in uredništvo časopisa Popolo di Trieste. Po aretaciji so ga mučili v zaporih v Kopru in Rimu ter pozneje pred posebnim sodiščem za zaščito države na prvem tržaškem procesu septembra leta 1930 obsodili na smrt. Skupaj s še tremi tovariši tigrovci so  Alojza Valenčiča ustrelili na gmajni v okolici Bazovice.

.—–

Zdravnik MILKO  PEČE je eden izmed utemeljiteljev medicine dela na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1902 na Ptujski Gori. Medicino je študiral v Pragi in Varšavi, tam je tudi diplomiral. Leta 1942 je bil pregnan v Nemčijo. Po drugi svetovni vojni je kot vodja ambulante za poklicne bolezni v Ljubljani preučeval te bolezni. Še posebno se je posvečal pnevmokoniozi, bolezni zaradi vdihavanja raznih vrst prahu. Milko Peče je raziskoval tudi zastrupitve z živim srebrom ter umrljivost kamnosekov v Rogatcu po podatkih iz mrliških knjig za leto 1720.

—–

Kulturna  delavka  in  gospodarstvenica  ZORKA  PERŠiČ  je leta 1940 diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani, nato poučevala v Žalcu, ob izbruhu druge svetovne vojne pa se je pridružila partizanom. Leta 1945 je sodelovala pri ustanovitvi Založbe Mladinska knjiga v Ljubljani in jo v letih od 1953 do 1973 tudi vodila. Med drugim je po zgledu nemškega v Slovenijo pripeljala knjižni klub “Svet knjige”, predvsem pa je pomembno vplivala na oblikovanje slovenskega založništva in še posebej na izdajanje knjig za otroke in mladino. S koprodukcijskimi povezavami založbe s skoraj vsemi evropskimi založniki je pripomogla k mednarodni uveljavitvi slovenskih ilustriranih knjig za otroke; posamezne izdaje so v visokih nakladah izšle v več kot desetih jezikih.

Zorka Peršič je bila v letih od 1966 do 1970 predsednica Unescove Mednarodne zveze za mladinsko književnost, prejela je češko in slovaško priznanje za zasluge pri razvoju knjig za otroke, leta 2002 pa Schwentnerjevo nagrado, najvišje slovensko priznanje za življenjsko delo na področju založništva in knjigotrštva. Zorka Peršič se je rodila na današnji dan leta 1914 v Kilovčah pri Premu.


Na današnji dan

6275 epizod

Na današnji dan

6275 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

09.09.2017


Okoli leta 1620 se je v Kamniku rodil  skladatelj  JANEZ  KRSTNIK  DOLAR.  Šolal se je pri ljubljanskih jeziutih, nato pa je na dunajski univerzi študiral filozofijo in teologijo ter bil leta 1652 posvečen. Pozneje je postal glasbeni vodja v jezuitski cerkvi Am Hof na Dunaju. Pisal je vokalno-instrumentalne in instrumentalne skladbe, zasnovane v stilu visokega baroka. Dolarjevo glasbo karakterizirajo živa melodika, ki je blizu ljudski, harmonsko učinkovit stavek in razgibana ritmika.

—–

Trgovski zastopnik  ALOJZ  VALENČIČ  se je rodil na današnji dan leta 1896 v Bazovici pri Trstu.  Kot pripadnik tajne protifašistične organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica Reka) je v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja sodeloval v skupinah, ki so pripravljale sabotaže in atentate ter skrbele za ilegalne prehode čez italijansko-jugoslovansko mejo. Leta 1930 je organiziral izdelavo peklenskih strojev, ki so jih uporabili za atentata na svetilnik zmage v Trstu in uredništvo časopisa Popolo di Trieste. Po aretaciji so ga mučili v zaporih v Kopru in Rimu ter pozneje pred posebnim sodiščem za zaščito države na prvem tržaškem procesu septembra leta 1930 obsodili na smrt. Skupaj s še tremi tovariši tigrovci so  Alojza Valenčiča ustrelili na gmajni v okolici Bazovice.

.—–

Zdravnik MILKO  PEČE je eden izmed utemeljiteljev medicine dela na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1902 na Ptujski Gori. Medicino je študiral v Pragi in Varšavi, tam je tudi diplomiral. Leta 1942 je bil pregnan v Nemčijo. Po drugi svetovni vojni je kot vodja ambulante za poklicne bolezni v Ljubljani preučeval te bolezni. Še posebno se je posvečal pnevmokoniozi, bolezni zaradi vdihavanja raznih vrst prahu. Milko Peče je raziskoval tudi zastrupitve z živim srebrom ter umrljivost kamnosekov v Rogatcu po podatkih iz mrliških knjig za leto 1720.

—–

Kulturna  delavka  in  gospodarstvenica  ZORKA  PERŠiČ  je leta 1940 diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani, nato poučevala v Žalcu, ob izbruhu druge svetovne vojne pa se je pridružila partizanom. Leta 1945 je sodelovala pri ustanovitvi Založbe Mladinska knjiga v Ljubljani in jo v letih od 1953 do 1973 tudi vodila. Med drugim je po zgledu nemškega v Slovenijo pripeljala knjižni klub “Svet knjige”, predvsem pa je pomembno vplivala na oblikovanje slovenskega založništva in še posebej na izdajanje knjig za otroke in mladino. S koprodukcijskimi povezavami založbe s skoraj vsemi evropskimi založniki je pripomogla k mednarodni uveljavitvi slovenskih ilustriranih knjig za otroke; posamezne izdaje so v visokih nakladah izšle v več kot desetih jezikih.

Zorka Peršič je bila v letih od 1966 do 1970 predsednica Unescove Mednarodne zveze za mladinsko književnost, prejela je češko in slovaško priznanje za zasluge pri razvoju knjig za otroke, leta 2002 pa Schwentnerjevo nagrado, najvišje slovensko priznanje za življenjsko delo na področju založništva in knjigotrštva. Zorka Peršič se je rodila na današnji dan leta 1914 v Kilovčah pri Premu.


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


07.10.2024

13. oktober - Jožef Klekl (1874) in prizadevanje za slovensko Prekmurje

Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra


07.10.2024

12. oktober - Komeljska tragedija Domnove partizanske čete (1944)

Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro


07.10.2024

11. oktober - Josip Wester (1874) šolski nadzornik in planinski pisatelj

"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije


07.10.2024

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in kmalu pozabljene obljube

Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji


07.10.2024

9. oktober - Franček Pen (1924) tragična usoda ubežnika iz nemške armade

Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar


07.10.2024

8. oktober - Edo Šlajmer (1864) in korenite spremembe v kirurški praksi

Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem


07.10.2024

7. oktober - Just Piščanec (1865) začetnik slovenskega carinskega uradovanja

Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške


28.09.2024

6. oktober - Mihovil Logar (1902) in praška šola glasbene kompozicije

Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov


28.09.2024

5. oktober - drugi Londonski sporazum (1954)

Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače


28.09.2024

4. oktober - Franc Berneker, pionir sodobnega slovenskega kiparstva (1874)

Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji


28.09.2024

3. oktober - Kraljevina Jugoslavija – nova politična stvarnost (1929)

Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti


28.09.2024

2. oktober - Metod Milač – upornik, begunec in skladatelj (1924)

Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov


28.09.2024

1. oktober - začetki novodobnih upepelitev umrlih na Slovenskem (1930)

Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki


28.09.2024

30. september - "zlata britev" kirurginje Zore Janžekovič (1918)

Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji


20.09.2024

29. september - Bruno Hartman, osebnost sodobnega slovenskega knjižničarstva (1924)

Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«


20.09.2024

28. september - 81 ustavnih amandmajev (1990)

Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit


20.09.2024

27. september - Edvard Kocbek (1904) »pričevalec našega časa«

Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe


Stran 2 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov