Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

09.09.2017


Okoli leta 1620 se je v Kamniku rodil  skladatelj  JANEZ  KRSTNIK  DOLAR.  Šolal se je pri ljubljanskih jeziutih, nato pa je na dunajski univerzi študiral filozofijo in teologijo ter bil leta 1652 posvečen. Pozneje je postal glasbeni vodja v jezuitski cerkvi Am Hof na Dunaju. Pisal je vokalno-instrumentalne in instrumentalne skladbe, zasnovane v stilu visokega baroka. Dolarjevo glasbo karakterizirajo živa melodika, ki je blizu ljudski, harmonsko učinkovit stavek in razgibana ritmika.

—–

Trgovski zastopnik  ALOJZ  VALENČIČ  se je rodil na današnji dan leta 1896 v Bazovici pri Trstu.  Kot pripadnik tajne protifašistične organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica Reka) je v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja sodeloval v skupinah, ki so pripravljale sabotaže in atentate ter skrbele za ilegalne prehode čez italijansko-jugoslovansko mejo. Leta 1930 je organiziral izdelavo peklenskih strojev, ki so jih uporabili za atentata na svetilnik zmage v Trstu in uredništvo časopisa Popolo di Trieste. Po aretaciji so ga mučili v zaporih v Kopru in Rimu ter pozneje pred posebnim sodiščem za zaščito države na prvem tržaškem procesu septembra leta 1930 obsodili na smrt. Skupaj s še tremi tovariši tigrovci so  Alojza Valenčiča ustrelili na gmajni v okolici Bazovice.

.—–

Zdravnik MILKO  PEČE je eden izmed utemeljiteljev medicine dela na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1902 na Ptujski Gori. Medicino je študiral v Pragi in Varšavi, tam je tudi diplomiral. Leta 1942 je bil pregnan v Nemčijo. Po drugi svetovni vojni je kot vodja ambulante za poklicne bolezni v Ljubljani preučeval te bolezni. Še posebno se je posvečal pnevmokoniozi, bolezni zaradi vdihavanja raznih vrst prahu. Milko Peče je raziskoval tudi zastrupitve z živim srebrom ter umrljivost kamnosekov v Rogatcu po podatkih iz mrliških knjig za leto 1720.

—–

Kulturna  delavka  in  gospodarstvenica  ZORKA  PERŠiČ  je leta 1940 diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani, nato poučevala v Žalcu, ob izbruhu druge svetovne vojne pa se je pridružila partizanom. Leta 1945 je sodelovala pri ustanovitvi Založbe Mladinska knjiga v Ljubljani in jo v letih od 1953 do 1973 tudi vodila. Med drugim je po zgledu nemškega v Slovenijo pripeljala knjižni klub “Svet knjige”, predvsem pa je pomembno vplivala na oblikovanje slovenskega založništva in še posebej na izdajanje knjig za otroke in mladino. S koprodukcijskimi povezavami založbe s skoraj vsemi evropskimi založniki je pripomogla k mednarodni uveljavitvi slovenskih ilustriranih knjig za otroke; posamezne izdaje so v visokih nakladah izšle v več kot desetih jezikih.

Zorka Peršič je bila v letih od 1966 do 1970 predsednica Unescove Mednarodne zveze za mladinsko književnost, prejela je češko in slovaško priznanje za zasluge pri razvoju knjig za otroke, leta 2002 pa Schwentnerjevo nagrado, najvišje slovensko priznanje za življenjsko delo na področju založništva in knjigotrštva. Zorka Peršič se je rodila na današnji dan leta 1914 v Kilovčah pri Premu.


Na današnji dan

6275 epizod

Na današnji dan

6275 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

09.09.2017


Okoli leta 1620 se je v Kamniku rodil  skladatelj  JANEZ  KRSTNIK  DOLAR.  Šolal se je pri ljubljanskih jeziutih, nato pa je na dunajski univerzi študiral filozofijo in teologijo ter bil leta 1652 posvečen. Pozneje je postal glasbeni vodja v jezuitski cerkvi Am Hof na Dunaju. Pisal je vokalno-instrumentalne in instrumentalne skladbe, zasnovane v stilu visokega baroka. Dolarjevo glasbo karakterizirajo živa melodika, ki je blizu ljudski, harmonsko učinkovit stavek in razgibana ritmika.

—–

Trgovski zastopnik  ALOJZ  VALENČIČ  se je rodil na današnji dan leta 1896 v Bazovici pri Trstu.  Kot pripadnik tajne protifašistične organizacije TIGR (Trst, Istra, Gorica Reka) je v dvajsetih in tridesetih letih prejšnjega stoletja sodeloval v skupinah, ki so pripravljale sabotaže in atentate ter skrbele za ilegalne prehode čez italijansko-jugoslovansko mejo. Leta 1930 je organiziral izdelavo peklenskih strojev, ki so jih uporabili za atentata na svetilnik zmage v Trstu in uredništvo časopisa Popolo di Trieste. Po aretaciji so ga mučili v zaporih v Kopru in Rimu ter pozneje pred posebnim sodiščem za zaščito države na prvem tržaškem procesu septembra leta 1930 obsodili na smrt. Skupaj s še tremi tovariši tigrovci so  Alojza Valenčiča ustrelili na gmajni v okolici Bazovice.

.—–

Zdravnik MILKO  PEČE je eden izmed utemeljiteljev medicine dela na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1902 na Ptujski Gori. Medicino je študiral v Pragi in Varšavi, tam je tudi diplomiral. Leta 1942 je bil pregnan v Nemčijo. Po drugi svetovni vojni je kot vodja ambulante za poklicne bolezni v Ljubljani preučeval te bolezni. Še posebno se je posvečal pnevmokoniozi, bolezni zaradi vdihavanja raznih vrst prahu. Milko Peče je raziskoval tudi zastrupitve z živim srebrom ter umrljivost kamnosekov v Rogatcu po podatkih iz mrliških knjig za leto 1720.

—–

Kulturna  delavka  in  gospodarstvenica  ZORKA  PERŠiČ  je leta 1940 diplomirala na filozofski fakulteti v Ljubljani, nato poučevala v Žalcu, ob izbruhu druge svetovne vojne pa se je pridružila partizanom. Leta 1945 je sodelovala pri ustanovitvi Založbe Mladinska knjiga v Ljubljani in jo v letih od 1953 do 1973 tudi vodila. Med drugim je po zgledu nemškega v Slovenijo pripeljala knjižni klub “Svet knjige”, predvsem pa je pomembno vplivala na oblikovanje slovenskega založništva in še posebej na izdajanje knjig za otroke in mladino. S koprodukcijskimi povezavami založbe s skoraj vsemi evropskimi založniki je pripomogla k mednarodni uveljavitvi slovenskih ilustriranih knjig za otroke; posamezne izdaje so v visokih nakladah izšle v več kot desetih jezikih.

Zorka Peršič je bila v letih od 1966 do 1970 predsednica Unescove Mednarodne zveze za mladinsko književnost, prejela je češko in slovaško priznanje za zasluge pri razvoju knjig za otroke, leta 2002 pa Schwentnerjevo nagrado, najvišje slovensko priznanje za življenjsko delo na področju založništva in knjigotrštva. Zorka Peršič se je rodila na današnji dan leta 1914 v Kilovčah pri Premu.


25.10.2024

5. november - Dragotin Gustinčič (1882) zagovornik pravice do samoodločbe naroda

Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle


25.10.2024

4. november - županske volitve v Clevelandu (1941)

Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja


25.10.2024

3. november - nesreča Orient Expressa v Brestanici (1929)

Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso


25.10.2024

2. november - prvi latinski razlagalec Svetega pisma iz antične Poetovie (303)

Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta


25.10.2024

1. november - generalske epolete na majorjevih ramenih (1918)

Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov