Slikarka in grafičarka MIRA PREGELJ je leta 1926 diplomirala na slikarski akademiji v Zagrebu, kot svobodna umetnica pa je nato živela v svojem rojstnem kraju Litiji. Bila je članica slikarske skupine Četrta generacija. Svoj slikarski izraz je zasnovala po vzorih francoskih slikarjev in barvnega realizma s primesjo izrazitega osebnega temperamenta. Slikala je predvsem pejsaže in vedute ter figuralne skupine v krajini ali interierju, del njenega slikarstva pa so tudi upodobitve baletnih prizorov in živali. Mira Pregelj je slikala v olju, gvašu, temperi in akvarelu, v grafiki pa se je ukvarjala predvsem z linorezom. Rodila se je na današnji dan leta 1905..
—–
Na današnji dan leta 1910 so v Mariboru ustanovili prvo esperantsko društvo v Sloveniji; ustanovitelj, odvetnik doktor Henrik Haas, se je v Maribor priselil iz Gradca. Tam je že deloval v »Štajerskem esperantskem društvu« in zato so mariborsko, takrat še v času Avstro-Ogrske, imenovali »Mariborska podružnica Štajerskega esperantskega društva«. Po nastanku Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev je društvo nadaljevalo delo kot »Esperantsko društvo Maribor« in s tem imenom deluje še danes. Vse od začetka je namenjalo največ pozornosti informiranju o mednarodnem jeziku esperanto, vodenju tečajev in prirejanju kulturnih programov. Pred dobrim stoletjem je na Ptuju izšel tudi prvi učbenik esperanta za Slovence z naslovom »Popolna slovnica esperantskega jezika«. Priredil, izdal in založil jo je Ljudevit Koser iz Juršincev pri Ptuju.
—–
Pionir zvočnega filma pri nas RUDI OMOTA je več kot pol stoletja kot inovator, izumitelj in konstruktor tonskih aparatur za film in radiodifuzijo izvirno in plodno sodeloval pri razvoju teh področij. Med drugim je v tridesetih letih prejšnjega stoletja konstruiral snemalno napravo za ločen optični zapis zvoka ter zvočno montažno mizo, po drugi svetovni vojni pa je s sodobnejšo tonsko snemalno kamero ter s številnimi napravami za zvokovno obdelavo filmov ustvaril podjetju Triglav film tehnično bazo za snemanje celovečernih igranih filmov; pri našem prvem povojnem celovečernem filmu leta 1948 »Na svoji zemlji« pa je bil tonski mojster.
Rudi Omota je delal pionirske korake tudi na radijskem oziroma snemalnem področju in razvil vrsto profesionalnih aparatur za opremo filmskih, radijskih in televizijskih studiev pri nas in v tujini. V zgodovino slovenskega radia pa se je zapisal še z dvema izrednima dejanjema: ko je aprila leta 1941 v Ljubljano prišla italijanska vojska, je iz studia odnesel znameniti identifikacijski znak – radijsko kukavico – ter ga skrbno hranil vse do dneva osvoboditve, ko se je pred prvo oddajo Radia Svobodna Ljubljana legendarni ku-ku spet oglasil.
Tako po vsebinski kot po tehnični plati pa ima izjemno dokumentarno vrednost njegov posnetek znamenitega koncerta Akademskega pevskega zbora med okupacijo decembra leta 1941 v ljubljanski Unionski dvorani; z mikrofonom, skritim v lestencu nad odrom, ga je posnel kar na tonsko sled filmskega traku. Jenkova pesem »Lipa zelenela je« je takrat postala izraz domoljubja ter demonstracija narodne in borbene zavesti.
Rudi Omota je leta 1998 prejel Badjurovo nagrado za življenjsko delo, šest let pozneje pa je bil za prispevek k slovenski kulturi odlikovan z zlatim redom za zasluge. Rodil se je na današnji dan leta 1910 v Ljubljani.