Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan pred 310-imi leti je v Ljubljani začel izhajati prvi redni časnik z naslovom »Wochentliche Laybacher Zeitung«. Izdajatelj, tiskar Janez Jurij Mayr, je v njem objavljal le novice iz drugih krajev, ki so prihajale po pošti, domačih pa, vsaj po ohranjenih izvodih sodeč, v njem ni bilo. Zaradi neaktualnosti in konkurence tujih časnikov je »Laybacher Zeitung« že po poldrugem letu prenehal izhajati.
—–
Po reki Ljubljanici je bil nekdaj živahen promet. S čolni so prevažali blago in ljudi, čolnarji pa so se delili na »velíke« in »male«. Cesarsko blago so smeli prevažati le veliki čolnarji, njihovi čolni – dolgi približno 20 metrov in poltretji meter široki pa so bili državna last. Po Ljubljanici so pluli še »brodniki« ali »streharji« – okoli sedem metrov dolgi čolni s streho za prevoz ljudi – nekaj večji »peskarji«, štiri do pet metrov dolge tako imenovane »škatle« pa so bile namenjene ribolovu. Trnovski in vrhniški čolnarji so si vožnje razdelili tako, da so prvi vozili proti vodnemu toku, Vrhničani pa z njim.
Enotni čolnarski ceh ali »Čolnarska bratovščina naše ljube Gospe čolnarjev v Križankah« se je v začetku 18. stoletja razdelil na ceha velikih in malih čolnarjev, cesarica Marija Terezija pa je izdala tudi Čolnarski red, ki je določal pravice in obveznosti čolnarjev ter tarife za prevoz. S cesarskim dekretom, izdanim na današnji dan leta 1804, je bilo čolnarstvo na Ljubljanici razglašeno za prosto, ceh malih čolnarjev pa ukinjen. Kljub temu je bil rečni promet živahen vse do dograditve južne železnice med Dunajem in Trstom sredi 19. stoletja.
—–
Učitelj in pedagoški pisec LJUDEVIT STIASNY je najprej poučeval v Ljubljani in Kamniku, v letih od 1902 do 1924 pa je bil šolski nadzornik v Litiji in Krškem. Že zelo zgodaj se je s tehtnimi prispevki oglašal v stanovskih glasilih in se navduševal za reformo ponavljalnih šol, ki naj bi se preimenovale v kmetijsko-nadaljevalne šole. V njih bi učili
podeželske otroke vzljubiti kmečki stan in jih navdušiti za razumno in napredno kmetovanje. To naj bi jih odvračalo od alkoholizma in preprečevalo izseljevanje, ki je tedaj že prizadelo dolenjske kraje. Za ponavljalne šole je napisal in izdal več primernih učbenikov, s sodelavci pa izdelal zbirko učnih slik. Bil je tudi pobudnik ustanovitve Slovenskega šolskega muzeja. Ljudevit Stiasny se je rodil na današnji dan leta 1862 v Tržiču.
—–
Gradbenik in geomehanik LUJO ŠUKLJE se je rodil na današnji dan leta 1910 v Jelsi na Hrvaškem. Sprva je bil zaposlen na hidrotehniškem oddelku banske uprave v Ljubljani, nato pa je po doktoratu leta 1946 tri desetletja predaval na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani ter po univerzah v Evropi in na Kitajskem.
Sodeloval je pri obnovi in graditvi velikih objektov v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji ter izdelal številne ekspertize in projekte z geotehničnimi vprašanji pri dolinskih pregradah, melioracijskih kanalih in nasipih, plazovih, pristaniških objektih, mostovih in stavbah. Lujo Šuklje je leta 1979 postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter zaslužni profesor ljubljanske univerze.
—–
Kemik JOŽE ŠIFTAR je diplomiral na fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo, leta 1965 pa doktoriral. Bil je redni profesor na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, predstojnik oddelka za kemijo in kemijsko tehnologijo na njej ter zunanji sodelavec Inštituta Jožef Štefan v laboratoriju za keramiko in fluorokemijo. Preučeval je reakcije med trdnim kalcijevim dioksidom ter silicijevim in titanovim dioksidom ter se ukvarjal s sintezo in karakterizacijo fluorometalov, dvojnih sulfatov in oksalatov.
M: S sodelavci je v slovenskih in tujih revijah objavil več kot 50 znanstvenih člankov, z univerzami v Leipzigu, Giessnu in Budimpešti pa je organiziral sodelovanje na področju anorganske kemije. Jože Šiftar se je rodil na današnji dan leta 1929 v Mariboru.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred 310-imi leti je v Ljubljani začel izhajati prvi redni časnik z naslovom »Wochentliche Laybacher Zeitung«. Izdajatelj, tiskar Janez Jurij Mayr, je v njem objavljal le novice iz drugih krajev, ki so prihajale po pošti, domačih pa, vsaj po ohranjenih izvodih sodeč, v njem ni bilo. Zaradi neaktualnosti in konkurence tujih časnikov je »Laybacher Zeitung« že po poldrugem letu prenehal izhajati.
—–
Po reki Ljubljanici je bil nekdaj živahen promet. S čolni so prevažali blago in ljudi, čolnarji pa so se delili na »velíke« in »male«. Cesarsko blago so smeli prevažati le veliki čolnarji, njihovi čolni – dolgi približno 20 metrov in poltretji meter široki pa so bili državna last. Po Ljubljanici so pluli še »brodniki« ali »streharji« – okoli sedem metrov dolgi čolni s streho za prevoz ljudi – nekaj večji »peskarji«, štiri do pet metrov dolge tako imenovane »škatle« pa so bile namenjene ribolovu. Trnovski in vrhniški čolnarji so si vožnje razdelili tako, da so prvi vozili proti vodnemu toku, Vrhničani pa z njim.
Enotni čolnarski ceh ali »Čolnarska bratovščina naše ljube Gospe čolnarjev v Križankah« se je v začetku 18. stoletja razdelil na ceha velikih in malih čolnarjev, cesarica Marija Terezija pa je izdala tudi Čolnarski red, ki je določal pravice in obveznosti čolnarjev ter tarife za prevoz. S cesarskim dekretom, izdanim na današnji dan leta 1804, je bilo čolnarstvo na Ljubljanici razglašeno za prosto, ceh malih čolnarjev pa ukinjen. Kljub temu je bil rečni promet živahen vse do dograditve južne železnice med Dunajem in Trstom sredi 19. stoletja.
—–
Učitelj in pedagoški pisec LJUDEVIT STIASNY je najprej poučeval v Ljubljani in Kamniku, v letih od 1902 do 1924 pa je bil šolski nadzornik v Litiji in Krškem. Že zelo zgodaj se je s tehtnimi prispevki oglašal v stanovskih glasilih in se navduševal za reformo ponavljalnih šol, ki naj bi se preimenovale v kmetijsko-nadaljevalne šole. V njih bi učili
podeželske otroke vzljubiti kmečki stan in jih navdušiti za razumno in napredno kmetovanje. To naj bi jih odvračalo od alkoholizma in preprečevalo izseljevanje, ki je tedaj že prizadelo dolenjske kraje. Za ponavljalne šole je napisal in izdal več primernih učbenikov, s sodelavci pa izdelal zbirko učnih slik. Bil je tudi pobudnik ustanovitve Slovenskega šolskega muzeja. Ljudevit Stiasny se je rodil na današnji dan leta 1862 v Tržiču.
—–
Gradbenik in geomehanik LUJO ŠUKLJE se je rodil na današnji dan leta 1910 v Jelsi na Hrvaškem. Sprva je bil zaposlen na hidrotehniškem oddelku banske uprave v Ljubljani, nato pa je po doktoratu leta 1946 tri desetletja predaval na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani ter po univerzah v Evropi in na Kitajskem.
Sodeloval je pri obnovi in graditvi velikih objektov v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji ter izdelal številne ekspertize in projekte z geotehničnimi vprašanji pri dolinskih pregradah, melioracijskih kanalih in nasipih, plazovih, pristaniških objektih, mostovih in stavbah. Lujo Šuklje je leta 1979 postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter zaslužni profesor ljubljanske univerze.
—–
Kemik JOŽE ŠIFTAR je diplomiral na fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo, leta 1965 pa doktoriral. Bil je redni profesor na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, predstojnik oddelka za kemijo in kemijsko tehnologijo na njej ter zunanji sodelavec Inštituta Jožef Štefan v laboratoriju za keramiko in fluorokemijo. Preučeval je reakcije med trdnim kalcijevim dioksidom ter silicijevim in titanovim dioksidom ter se ukvarjal s sintezo in karakterizacijo fluorometalov, dvojnih sulfatov in oksalatov.
M: S sodelavci je v slovenskih in tujih revijah objavil več kot 50 znanstvenih člankov, z univerzami v Leipzigu, Giessnu in Budimpešti pa je organiziral sodelovanje na področju anorganske kemije. Jože Šiftar se je rodil na današnji dan leta 1929 v Mariboru.
Od Keleie do Celja Jožef Ignacij Fanton de Brunn in “Bukvice od živinskih bolezni … ” Pavel Turner - svetovljan in mecen *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Janez spodbudil sodobno vinogradništvo Velik krog sodelavcev literarnega mesečnika Dom in svet Dr. France Bučar ostro o razmerah v nekdanji Jugoslaviji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragotin Kette, prezgodaj ustavljeni pesnik Vladimir Levstik - od iredentista do književnika in prevajalca Pestro odrsko popotovanje Majde Skrbinšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Žandarmerija za varnost, mir in red Ivan in Ludvik Bajde - oče in sin – inovatorja v glasbi Anton Verovšek, eden naših prvih poklicnih gledaliških igralcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Carlo Marchesetti, raziskovalec flore in zgodovinskih ostalin Društvo Straža in slovenska bogoslužja na Dunaju Tone Bantan in prva strokovna knjiga o kmetijskem strojništvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nadvojvoda Ferdinand drugi nastopi zoper reformacijo Anton Kosi, učitelj in mladinski pisatelj Vida Lasič - študentka vzdrževala ilegalno radijsko postajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Žižek, strokovnjak za statistiko Zima Vrščaj Holly, urednica revij za otroke, ženske in izseljence Prva partizanska igralska skupina na Primorskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svetopisemske zgodbe v prekmurskem knjižnem jeziku Celovški Slovenec – časopis, ki je izhajal dve leti Zlatan Vauda - od izgnanca do skladatelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pavla Lovše - prva slovenska koncertna pevka in pedagoginja Minca Rabič in začetki tekmovalnega smučanja na Gorenjskem Boris Pipan - projektant mostov in hidroelektrarn *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov