Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan pred 310-imi leti je v Ljubljani začel izhajati prvi redni časnik z naslovom »Wochentliche Laybacher Zeitung«. Izdajatelj, tiskar Janez Jurij Mayr, je v njem objavljal le novice iz drugih krajev, ki so prihajale po pošti, domačih pa, vsaj po ohranjenih izvodih sodeč, v njem ni bilo. Zaradi neaktualnosti in konkurence tujih časnikov je »Laybacher Zeitung« že po poldrugem letu prenehal izhajati.
—–
Po reki Ljubljanici je bil nekdaj živahen promet. S čolni so prevažali blago in ljudi, čolnarji pa so se delili na »velíke« in »male«. Cesarsko blago so smeli prevažati le veliki čolnarji, njihovi čolni – dolgi približno 20 metrov in poltretji meter široki pa so bili državna last. Po Ljubljanici so pluli še »brodniki« ali »streharji« – okoli sedem metrov dolgi čolni s streho za prevoz ljudi – nekaj večji »peskarji«, štiri do pet metrov dolge tako imenovane »škatle« pa so bile namenjene ribolovu. Trnovski in vrhniški čolnarji so si vožnje razdelili tako, da so prvi vozili proti vodnemu toku, Vrhničani pa z njim.
Enotni čolnarski ceh ali »Čolnarska bratovščina naše ljube Gospe čolnarjev v Križankah« se je v začetku 18. stoletja razdelil na ceha velikih in malih čolnarjev, cesarica Marija Terezija pa je izdala tudi Čolnarski red, ki je določal pravice in obveznosti čolnarjev ter tarife za prevoz. S cesarskim dekretom, izdanim na današnji dan leta 1804, je bilo čolnarstvo na Ljubljanici razglašeno za prosto, ceh malih čolnarjev pa ukinjen. Kljub temu je bil rečni promet živahen vse do dograditve južne železnice med Dunajem in Trstom sredi 19. stoletja.
—–
Učitelj in pedagoški pisec LJUDEVIT STIASNY je najprej poučeval v Ljubljani in Kamniku, v letih od 1902 do 1924 pa je bil šolski nadzornik v Litiji in Krškem. Že zelo zgodaj se je s tehtnimi prispevki oglašal v stanovskih glasilih in se navduševal za reformo ponavljalnih šol, ki naj bi se preimenovale v kmetijsko-nadaljevalne šole. V njih bi učili
podeželske otroke vzljubiti kmečki stan in jih navdušiti za razumno in napredno kmetovanje. To naj bi jih odvračalo od alkoholizma in preprečevalo izseljevanje, ki je tedaj že prizadelo dolenjske kraje. Za ponavljalne šole je napisal in izdal več primernih učbenikov, s sodelavci pa izdelal zbirko učnih slik. Bil je tudi pobudnik ustanovitve Slovenskega šolskega muzeja. Ljudevit Stiasny se je rodil na današnji dan leta 1862 v Tržiču.
—–
Gradbenik in geomehanik LUJO ŠUKLJE se je rodil na današnji dan leta 1910 v Jelsi na Hrvaškem. Sprva je bil zaposlen na hidrotehniškem oddelku banske uprave v Ljubljani, nato pa je po doktoratu leta 1946 tri desetletja predaval na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani ter po univerzah v Evropi in na Kitajskem.
Sodeloval je pri obnovi in graditvi velikih objektov v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji ter izdelal številne ekspertize in projekte z geotehničnimi vprašanji pri dolinskih pregradah, melioracijskih kanalih in nasipih, plazovih, pristaniških objektih, mostovih in stavbah. Lujo Šuklje je leta 1979 postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter zaslužni profesor ljubljanske univerze.
—–
Kemik JOŽE ŠIFTAR je diplomiral na fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo, leta 1965 pa doktoriral. Bil je redni profesor na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, predstojnik oddelka za kemijo in kemijsko tehnologijo na njej ter zunanji sodelavec Inštituta Jožef Štefan v laboratoriju za keramiko in fluorokemijo. Preučeval je reakcije med trdnim kalcijevim dioksidom ter silicijevim in titanovim dioksidom ter se ukvarjal s sintezo in karakterizacijo fluorometalov, dvojnih sulfatov in oksalatov.
M: S sodelavci je v slovenskih in tujih revijah objavil več kot 50 znanstvenih člankov, z univerzami v Leipzigu, Giessnu in Budimpešti pa je organiziral sodelovanje na področju anorganske kemije. Jože Šiftar se je rodil na današnji dan leta 1929 v Mariboru.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred 310-imi leti je v Ljubljani začel izhajati prvi redni časnik z naslovom »Wochentliche Laybacher Zeitung«. Izdajatelj, tiskar Janez Jurij Mayr, je v njem objavljal le novice iz drugih krajev, ki so prihajale po pošti, domačih pa, vsaj po ohranjenih izvodih sodeč, v njem ni bilo. Zaradi neaktualnosti in konkurence tujih časnikov je »Laybacher Zeitung« že po poldrugem letu prenehal izhajati.
—–
Po reki Ljubljanici je bil nekdaj živahen promet. S čolni so prevažali blago in ljudi, čolnarji pa so se delili na »velíke« in »male«. Cesarsko blago so smeli prevažati le veliki čolnarji, njihovi čolni – dolgi približno 20 metrov in poltretji meter široki pa so bili državna last. Po Ljubljanici so pluli še »brodniki« ali »streharji« – okoli sedem metrov dolgi čolni s streho za prevoz ljudi – nekaj večji »peskarji«, štiri do pet metrov dolge tako imenovane »škatle« pa so bile namenjene ribolovu. Trnovski in vrhniški čolnarji so si vožnje razdelili tako, da so prvi vozili proti vodnemu toku, Vrhničani pa z njim.
Enotni čolnarski ceh ali »Čolnarska bratovščina naše ljube Gospe čolnarjev v Križankah« se je v začetku 18. stoletja razdelil na ceha velikih in malih čolnarjev, cesarica Marija Terezija pa je izdala tudi Čolnarski red, ki je določal pravice in obveznosti čolnarjev ter tarife za prevoz. S cesarskim dekretom, izdanim na današnji dan leta 1804, je bilo čolnarstvo na Ljubljanici razglašeno za prosto, ceh malih čolnarjev pa ukinjen. Kljub temu je bil rečni promet živahen vse do dograditve južne železnice med Dunajem in Trstom sredi 19. stoletja.
—–
Učitelj in pedagoški pisec LJUDEVIT STIASNY je najprej poučeval v Ljubljani in Kamniku, v letih od 1902 do 1924 pa je bil šolski nadzornik v Litiji in Krškem. Že zelo zgodaj se je s tehtnimi prispevki oglašal v stanovskih glasilih in se navduševal za reformo ponavljalnih šol, ki naj bi se preimenovale v kmetijsko-nadaljevalne šole. V njih bi učili
podeželske otroke vzljubiti kmečki stan in jih navdušiti za razumno in napredno kmetovanje. To naj bi jih odvračalo od alkoholizma in preprečevalo izseljevanje, ki je tedaj že prizadelo dolenjske kraje. Za ponavljalne šole je napisal in izdal več primernih učbenikov, s sodelavci pa izdelal zbirko učnih slik. Bil je tudi pobudnik ustanovitve Slovenskega šolskega muzeja. Ljudevit Stiasny se je rodil na današnji dan leta 1862 v Tržiču.
—–
Gradbenik in geomehanik LUJO ŠUKLJE se je rodil na današnji dan leta 1910 v Jelsi na Hrvaškem. Sprva je bil zaposlen na hidrotehniškem oddelku banske uprave v Ljubljani, nato pa je po doktoratu leta 1946 tri desetletja predaval na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani ter po univerzah v Evropi in na Kitajskem.
Sodeloval je pri obnovi in graditvi velikih objektov v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji ter izdelal številne ekspertize in projekte z geotehničnimi vprašanji pri dolinskih pregradah, melioracijskih kanalih in nasipih, plazovih, pristaniških objektih, mostovih in stavbah. Lujo Šuklje je leta 1979 postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter zaslužni profesor ljubljanske univerze.
—–
Kemik JOŽE ŠIFTAR je diplomiral na fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo, leta 1965 pa doktoriral. Bil je redni profesor na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, predstojnik oddelka za kemijo in kemijsko tehnologijo na njej ter zunanji sodelavec Inštituta Jožef Štefan v laboratoriju za keramiko in fluorokemijo. Preučeval je reakcije med trdnim kalcijevim dioksidom ter silicijevim in titanovim dioksidom ter se ukvarjal s sintezo in karakterizacijo fluorometalov, dvojnih sulfatov in oksalatov.
M: S sodelavci je v slovenskih in tujih revijah objavil več kot 50 znanstvenih člankov, z univerzami v Leipzigu, Giessnu in Budimpešti pa je organiziral sodelovanje na področju anorganske kemije. Jože Šiftar se je rodil na današnji dan leta 1929 v Mariboru.
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Ustvarjalna moč iz dediščine secesije in simbolizma Kipar, ki je ustvarjal na Koroškem Narodni svet za Štajersko
Znanstveni preučevalec velemolekul Glasbena folklora Prlekije in Prekmurja Ustvarjalec številnih javnih spomenikov
Beli menihi v Stični Polsuh za odrski jezik Pripadnik ravnogorskega četniškega gibanja
Gasilski vojvoda v Metliki Prva slovenska naravoslovna učbenika za višje razrede gimnazij Zdravljica za olimpijce
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Volilni uspeh koroških Slovencev Projekti gradbenika in geomehanika Profesor kemije na ljubljanski univerzi
Avantgardist novomeške pomladi Partizanska ofenziva v podporo zahodnim zaveznikom Velenje postane mesto *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja na gledaliških odrih Predanost gozdovom Blaženi Anton Martin Slomšek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Streli na protestnike v Ljubljani Končana poslikava kupole ljubljanske stolnice Prva ženska na Triglavu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik – ljubitelj kamniško-savinjskih gora »Slike iz vsakdanjega življenja«. Upornik in literat *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji veliki otomanski vojni pohod Med zadružništvom, politiko in gledališčem Podjetnik in ladjar z Reke – častni meščan Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov