Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan pred 310-imi leti je v Ljubljani začel izhajati prvi redni časnik z naslovom »Wochentliche Laybacher Zeitung«. Izdajatelj, tiskar Janez Jurij Mayr, je v njem objavljal le novice iz drugih krajev, ki so prihajale po pošti, domačih pa, vsaj po ohranjenih izvodih sodeč, v njem ni bilo. Zaradi neaktualnosti in konkurence tujih časnikov je »Laybacher Zeitung« že po poldrugem letu prenehal izhajati.
—–
Po reki Ljubljanici je bil nekdaj živahen promet. S čolni so prevažali blago in ljudi, čolnarji pa so se delili na »velíke« in »male«. Cesarsko blago so smeli prevažati le veliki čolnarji, njihovi čolni – dolgi približno 20 metrov in poltretji meter široki pa so bili državna last. Po Ljubljanici so pluli še »brodniki« ali »streharji« – okoli sedem metrov dolgi čolni s streho za prevoz ljudi – nekaj večji »peskarji«, štiri do pet metrov dolge tako imenovane »škatle« pa so bile namenjene ribolovu. Trnovski in vrhniški čolnarji so si vožnje razdelili tako, da so prvi vozili proti vodnemu toku, Vrhničani pa z njim.
Enotni čolnarski ceh ali »Čolnarska bratovščina naše ljube Gospe čolnarjev v Križankah« se je v začetku 18. stoletja razdelil na ceha velikih in malih čolnarjev, cesarica Marija Terezija pa je izdala tudi Čolnarski red, ki je določal pravice in obveznosti čolnarjev ter tarife za prevoz. S cesarskim dekretom, izdanim na današnji dan leta 1804, je bilo čolnarstvo na Ljubljanici razglašeno za prosto, ceh malih čolnarjev pa ukinjen. Kljub temu je bil rečni promet živahen vse do dograditve južne železnice med Dunajem in Trstom sredi 19. stoletja.
—–
Učitelj in pedagoški pisec LJUDEVIT STIASNY je najprej poučeval v Ljubljani in Kamniku, v letih od 1902 do 1924 pa je bil šolski nadzornik v Litiji in Krškem. Že zelo zgodaj se je s tehtnimi prispevki oglašal v stanovskih glasilih in se navduševal za reformo ponavljalnih šol, ki naj bi se preimenovale v kmetijsko-nadaljevalne šole. V njih bi učili
podeželske otroke vzljubiti kmečki stan in jih navdušiti za razumno in napredno kmetovanje. To naj bi jih odvračalo od alkoholizma in preprečevalo izseljevanje, ki je tedaj že prizadelo dolenjske kraje. Za ponavljalne šole je napisal in izdal več primernih učbenikov, s sodelavci pa izdelal zbirko učnih slik. Bil je tudi pobudnik ustanovitve Slovenskega šolskega muzeja. Ljudevit Stiasny se je rodil na današnji dan leta 1862 v Tržiču.
—–
Gradbenik in geomehanik LUJO ŠUKLJE se je rodil na današnji dan leta 1910 v Jelsi na Hrvaškem. Sprva je bil zaposlen na hidrotehniškem oddelku banske uprave v Ljubljani, nato pa je po doktoratu leta 1946 tri desetletja predaval na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani ter po univerzah v Evropi in na Kitajskem.
Sodeloval je pri obnovi in graditvi velikih objektov v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji ter izdelal številne ekspertize in projekte z geotehničnimi vprašanji pri dolinskih pregradah, melioracijskih kanalih in nasipih, plazovih, pristaniških objektih, mostovih in stavbah. Lujo Šuklje je leta 1979 postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter zaslužni profesor ljubljanske univerze.
—–
Kemik JOŽE ŠIFTAR je diplomiral na fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo, leta 1965 pa doktoriral. Bil je redni profesor na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, predstojnik oddelka za kemijo in kemijsko tehnologijo na njej ter zunanji sodelavec Inštituta Jožef Štefan v laboratoriju za keramiko in fluorokemijo. Preučeval je reakcije med trdnim kalcijevim dioksidom ter silicijevim in titanovim dioksidom ter se ukvarjal s sintezo in karakterizacijo fluorometalov, dvojnih sulfatov in oksalatov.
M: S sodelavci je v slovenskih in tujih revijah objavil več kot 50 znanstvenih člankov, z univerzami v Leipzigu, Giessnu in Budimpešti pa je organiziral sodelovanje na področju anorganske kemije. Jože Šiftar se je rodil na današnji dan leta 1929 v Mariboru.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred 310-imi leti je v Ljubljani začel izhajati prvi redni časnik z naslovom »Wochentliche Laybacher Zeitung«. Izdajatelj, tiskar Janez Jurij Mayr, je v njem objavljal le novice iz drugih krajev, ki so prihajale po pošti, domačih pa, vsaj po ohranjenih izvodih sodeč, v njem ni bilo. Zaradi neaktualnosti in konkurence tujih časnikov je »Laybacher Zeitung« že po poldrugem letu prenehal izhajati.
—–
Po reki Ljubljanici je bil nekdaj živahen promet. S čolni so prevažali blago in ljudi, čolnarji pa so se delili na »velíke« in »male«. Cesarsko blago so smeli prevažati le veliki čolnarji, njihovi čolni – dolgi približno 20 metrov in poltretji meter široki pa so bili državna last. Po Ljubljanici so pluli še »brodniki« ali »streharji« – okoli sedem metrov dolgi čolni s streho za prevoz ljudi – nekaj večji »peskarji«, štiri do pet metrov dolge tako imenovane »škatle« pa so bile namenjene ribolovu. Trnovski in vrhniški čolnarji so si vožnje razdelili tako, da so prvi vozili proti vodnemu toku, Vrhničani pa z njim.
Enotni čolnarski ceh ali »Čolnarska bratovščina naše ljube Gospe čolnarjev v Križankah« se je v začetku 18. stoletja razdelil na ceha velikih in malih čolnarjev, cesarica Marija Terezija pa je izdala tudi Čolnarski red, ki je določal pravice in obveznosti čolnarjev ter tarife za prevoz. S cesarskim dekretom, izdanim na današnji dan leta 1804, je bilo čolnarstvo na Ljubljanici razglašeno za prosto, ceh malih čolnarjev pa ukinjen. Kljub temu je bil rečni promet živahen vse do dograditve južne železnice med Dunajem in Trstom sredi 19. stoletja.
—–
Učitelj in pedagoški pisec LJUDEVIT STIASNY je najprej poučeval v Ljubljani in Kamniku, v letih od 1902 do 1924 pa je bil šolski nadzornik v Litiji in Krškem. Že zelo zgodaj se je s tehtnimi prispevki oglašal v stanovskih glasilih in se navduševal za reformo ponavljalnih šol, ki naj bi se preimenovale v kmetijsko-nadaljevalne šole. V njih bi učili
podeželske otroke vzljubiti kmečki stan in jih navdušiti za razumno in napredno kmetovanje. To naj bi jih odvračalo od alkoholizma in preprečevalo izseljevanje, ki je tedaj že prizadelo dolenjske kraje. Za ponavljalne šole je napisal in izdal več primernih učbenikov, s sodelavci pa izdelal zbirko učnih slik. Bil je tudi pobudnik ustanovitve Slovenskega šolskega muzeja. Ljudevit Stiasny se je rodil na današnji dan leta 1862 v Tržiču.
—–
Gradbenik in geomehanik LUJO ŠUKLJE se je rodil na današnji dan leta 1910 v Jelsi na Hrvaškem. Sprva je bil zaposlen na hidrotehniškem oddelku banske uprave v Ljubljani, nato pa je po doktoratu leta 1946 tri desetletja predaval na fakulteti za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani ter po univerzah v Evropi in na Kitajskem.
Sodeloval je pri obnovi in graditvi velikih objektov v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji ter izdelal številne ekspertize in projekte z geotehničnimi vprašanji pri dolinskih pregradah, melioracijskih kanalih in nasipih, plazovih, pristaniških objektih, mostovih in stavbah. Lujo Šuklje je leta 1979 postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti ter zaslužni profesor ljubljanske univerze.
—–
Kemik JOŽE ŠIFTAR je diplomiral na fakulteti za rudarstvo, metalurgijo in kemijsko tehnologijo, leta 1965 pa doktoriral. Bil je redni profesor na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani, predstojnik oddelka za kemijo in kemijsko tehnologijo na njej ter zunanji sodelavec Inštituta Jožef Štefan v laboratoriju za keramiko in fluorokemijo. Preučeval je reakcije med trdnim kalcijevim dioksidom ter silicijevim in titanovim dioksidom ter se ukvarjal s sintezo in karakterizacijo fluorometalov, dvojnih sulfatov in oksalatov.
M: S sodelavci je v slovenskih in tujih revijah objavil več kot 50 znanstvenih člankov, z univerzami v Leipzigu, Giessnu in Budimpešti pa je organiziral sodelovanje na področju anorganske kemije. Jože Šiftar se je rodil na današnji dan leta 1929 v Mariboru.
Začetki medicine dela pri nas Kmet in politik Režiser s posluhom za življenjsko prepričljiv dialog
Pisateljica o ženskem vprašanju Sodelavcev ob krfski deklaraciji Slikarka in ustvarjalka lutk
Zgodovinar v razmejitveni komisiji Skrivni sestanek na Nanosu Od kod je prišlo sidro, ki je zdaj v ljubljanskem parku Zvezda?
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Pomembno igralsko ime na Tržaškem Leta 1848 so v dunajskem parlamentu sprejeli zakon o zemljiški odvezi v avstrijski monarhiji in s tem tudi v naših krajih odpravili tlačanstvo. To je bil pomemben dosežek tako imenovane marčne revolucije tistega leta. Odpravil je podložništvo oziroma tlačanstvo v osebnem in stvarnem pomenu besede. Prvo pomeni odpravo sodnih in upravnih pravic zemljiških gosposk, drugo pa odpravo vrhovnega lastništva in vseh iz njega izvirajočih pravic ter oprostitev podložnih zemljišč vseh bremen. V Lomeh pri Črnem Vrhu se je leta 1790 rodil Matej Tominc, začetnik turizma v Škocjanskih jamah. Po liceju v Ljubljani je na Dunaju študiral pravo in potem delal kot sodnik in okrajni glavar, tudi v Brkinih in Sežani, nato pa je bil odvetnik pri mestnem in deželnem sodišču v Gorici. Leta 1823 je takoj po najdbi obsežne kapniške jame poskrbel za ureditev stopnišča in poti v jamo. Tam so naleteli tudi na bogate prazgodovinske ostanke. V kapniški, zdaj Tominčevi jami so pred prvo svetovno vojno prirejali tudi veselice z godbo s plesom. Leta 1813 se je v Žežavi v vzhodni Galiciji rodil narodopisec in pesnik poljskega rodu Emil Korytko. Študiral je na filozofski fakulteti v Lvovu, vendar so ga avstrijske oblasti zaradi revolucionarnih idej aretirale, obtožile protidržavne dejavnosti in ga obsodile na internacijo v Ljubljani. Tam se je seznanil s Prešernom, Čopom, Kastelcem in drugimi slovenskimi izobraženci ter zasnoval načrtno zbiranje gradiva in podatkov za raziskovanje ljudske kulture na Kranjskem. Z njihovo pomočjo je zbiral slovenske ljudske pesmi, pisal o njih in pripravil zbirko “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” v petih snopičih, ki so jih natisnili v tiskarni Jožefa Blaznika. Emil Korytko je pripravil tudi načrt za knjigo o slovenskem narodopisju, vendar je ostala v rokopisu. Igralec in režiser Marij Sila je že pri šestnajstih nastopal v igralski družini Jaka Štoke, pozneje pa v Čitalnici in Dramatičnem društvu. Z gledališčem se je začel resno ukvarjati v Narodnem domu v Trstu, v katerem se je zaposlil kot pogodbeni igralec. Po požigu tega doma leta 1920 je - dokler niso fašisti kulturnega delovanja med Slovenci popolnoma zatrli - igral v Šentjakobski čitalnici. Pred začetkom fašističnega pritiska je sodeloval tudi pri Mladinskem prosvetnem društvu in pri Ljudskem odru v Trstu; z njima je gostoval po večjih primorskih krajih. Igral je v veseloigrah, dramah, celo v operah. Po letu 1945 je tudi pomagal obuditi tržaško gledališče; v njem je do leta 1947 odigral nekaj manjših vlog. Ker pa se je zgledoval po Antonu Verovšku, je po njegovem odhodu iz Trsta prevzel veliko njegovih glavnih komičnih vlog, v katerih je razvijal predvsem karakterno komiko: nastopal je v francoskih veseloigrah ter v ljudskih igrah. Marij Sila je sodeloval tudi pri tržaškem radiu - ta odlomek je iz burke »Šaljivi pripor«, posnet je bil pred več kot osemdesetimi leti. *Posnetek Marij Sila, najpopularnejši igralec Primorske in Trsta svojega časa, se je rodil leta 1889 v Trstu. Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.
Potrjena ustanovitev ljubljanske škofije Drugi slovenski tabor v Žalcu Bazoviške žrtve
Učitelj glasbe v Ajdovščini in Gorici Pesnik v Ameriki Hidroelektrarna Mariborski otok
Poetični realist z Brda pri Lukovici Prvi poveljnik vojne mornarice Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Spominska plošča na rojstni hiši generala Rudolfa Maistra
Časopis Amerikanski Slovenec Od fotografa do gledališkega igralca Študijski dnevi v Dragi
Prostovoljec na balkanskih bojiščih Tajnik Društva za krščansko umetnost Razstava umetnikov »Četrte generacije«
Začetki homeopatije na Slovenskem Arhitektov pečat v Trbovljah Najhujša letalska nesreča pri nas
Katoliški duhovnik pomaga partizanom Prva orglarka v cerkvi svetega Petra v Rimu Jasli za dojenčke – povojna novost
Borec za pravice manjšin Cerkveni skladatelj in zapornik Umetnostni zgodovinar in novomeške znamenitosti
Pravni strokovnjak v novi državi Mladinski pripovednik in svet živali Junak slovaške vstaje leta 1944
Kulturni posrednik med Slovenci in Madžari Skladatelj in vzgojitelj mladih pevk in pevcev Črnomelj in Metlika v Dravski banovini
Basist ljubljanske opere O državni pripadnosti Celovške kotline bo odločil plebiscit Škofja Loka dobi muzej
Televizija na Triglavu Izumitelj fotografije na steklo Skladatelj in zaslužni profesor
Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja
Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine
Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta
Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec
Neveljaven email naslov