Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Leta 1568 se je v Ljubljani rodil učitelj in pridigar JANŽ ZNOJILŠEK. Bil je učenec Adama Bohoriča. Študij je nadaljeval v Wittembergu, kamor je 1583. leta prišel z Jurijem Dalmatinom, da bi kot pomožni korektor pomagal pri tiskanju slovenske biblije. Kasneje se je vrnil v Ljubljano, kjer je bil učitelj in pridigar. Leta 1595 je v pesmarici izdal dve pesmi in »Katekizem doktorja Martina Lutra z razlago«. V primerjavi z drugimi protestantskimi verzifikatorji je bil Janž Znojilšek precej spreten, njegovi pesmi pa kažeta tudi dokajšnjo sproščenost. Preseneča njegova jezikovna čistost, čeprav je bil večinoma zvest ljudskemu govoru.
—–
Na današnji dan leta 1900 se je v Ljubljani rodila društvena delavka JOSEPHINE TRATNIK. Šestnajstletna se je izselila v Združene države Amerike in se kmalu včlanila v Slovensko narodno podporno jednoto, bila več let predsednica društva Napredne Slovenke, sodelovala pri ustanavljanju Slovenskega doma za ostarele v Clevelandu ter bila tajnica organizacije Progresivne Slovenke Amerike. Josephine Tratnik je med drugo svetovno vojno usklajevala nabiralne akcije v Združenih državah ter skrbela za pošiljanje gmotnih sredstev Slovencem v domovino.
——
Gledališki in radijski režiser ter pedagog HINKO KOŠAK je študiral na Dunaju in v Berlinu, leta 1970 pa je diplomiral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Italiji, od tam pobegnil in bil do osvoboditve borec v partizanskih odredih – od bombaša do divizijskega kulturno-
prosvetnega referenta. V letih po vojni je režiral glavnino repertoarja v Ptujskem gledališču, bil operni režiser in predavatelj na srednji dramski šoli v Sarajevu, umetniški vodja v Pulju, režiral pa je tudi na Jesenicah, v Postojni in Kopru.
Od leta 1957 je bil režiser na Radiu Ljubljana, kjer se je posebej zavzemal za priredbe gledaliških del klasičnega in modernega repertoarja ter proznih besedil, sicer pa sodi v pionirsko generacijo radijskih ustvarjalcev, ki je slovensko radijsko igro dvignila na evropsko raven. Hinko Košak se je rodil na današnji dan leta 1916 v Novem Sadu.
—–
Sopranistka REZIKA KORITNIK je pravo lepoto slovenske ljudske pesmi spoznala v tedaj najboljšem mladinskem pevskem zboru Trboveljski slavček, v katerem je prepevala vse od leta 1932 do začetka druge svetovne vojne. Ob študiju na konservatoriju je pela še v komornem zboru Radia Ljubljana, z Vaškim kvintetom in ob harmonikarju Avgustu Stanku. Za prvi slovenski mladinski film »Kekec« je leta 1951 posnela Mojčino pesem. Vrsto let je bila urednica mladinskega glasbenega programa na Radiu Ljubljana in korepetitorka njegovega mladinskega pevskega zbora. Rodila se je na današnji dan leta 1919 v Trbovljah.
—–
Na predlog sovjetske Komunistične partije je bil na današnji dan pred 70-imi leti ustanovljen Informbiro – informacijski biro komunističnih in delavskih strank. Njegov namen naj bi bil usklajevanje delovanja partij, vendar je postal orodje Stalinove politike do socialističnih držav. Junija 1948. leta je Informbiro obtožil Komunistično partijo Jugoslavije, češ, da je zašla s pravilne poti in jo pozval, naj se pokori Komunistični partiji Sovjetske zveze. Jugoslovanska partija je to resolucijo zavrnila in s tem je bilo konec njenega članstva. Informbiro, ki je mednarodnemu delavskemu gibanju naredil veliko škodo, je aprila 1956 objavil, da je razpuščen.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Leta 1568 se je v Ljubljani rodil učitelj in pridigar JANŽ ZNOJILŠEK. Bil je učenec Adama Bohoriča. Študij je nadaljeval v Wittembergu, kamor je 1583. leta prišel z Jurijem Dalmatinom, da bi kot pomožni korektor pomagal pri tiskanju slovenske biblije. Kasneje se je vrnil v Ljubljano, kjer je bil učitelj in pridigar. Leta 1595 je v pesmarici izdal dve pesmi in »Katekizem doktorja Martina Lutra z razlago«. V primerjavi z drugimi protestantskimi verzifikatorji je bil Janž Znojilšek precej spreten, njegovi pesmi pa kažeta tudi dokajšnjo sproščenost. Preseneča njegova jezikovna čistost, čeprav je bil večinoma zvest ljudskemu govoru.
—–
Na današnji dan leta 1900 se je v Ljubljani rodila društvena delavka JOSEPHINE TRATNIK. Šestnajstletna se je izselila v Združene države Amerike in se kmalu včlanila v Slovensko narodno podporno jednoto, bila več let predsednica društva Napredne Slovenke, sodelovala pri ustanavljanju Slovenskega doma za ostarele v Clevelandu ter bila tajnica organizacije Progresivne Slovenke Amerike. Josephine Tratnik je med drugo svetovno vojno usklajevala nabiralne akcije v Združenih državah ter skrbela za pošiljanje gmotnih sredstev Slovencem v domovino.
——
Gledališki in radijski režiser ter pedagog HINKO KOŠAK je študiral na Dunaju in v Berlinu, leta 1970 pa je diplomiral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Italiji, od tam pobegnil in bil do osvoboditve borec v partizanskih odredih – od bombaša do divizijskega kulturno-
prosvetnega referenta. V letih po vojni je režiral glavnino repertoarja v Ptujskem gledališču, bil operni režiser in predavatelj na srednji dramski šoli v Sarajevu, umetniški vodja v Pulju, režiral pa je tudi na Jesenicah, v Postojni in Kopru.
Od leta 1957 je bil režiser na Radiu Ljubljana, kjer se je posebej zavzemal za priredbe gledaliških del klasičnega in modernega repertoarja ter proznih besedil, sicer pa sodi v pionirsko generacijo radijskih ustvarjalcev, ki je slovensko radijsko igro dvignila na evropsko raven. Hinko Košak se je rodil na današnji dan leta 1916 v Novem Sadu.
—–
Sopranistka REZIKA KORITNIK je pravo lepoto slovenske ljudske pesmi spoznala v tedaj najboljšem mladinskem pevskem zboru Trboveljski slavček, v katerem je prepevala vse od leta 1932 do začetka druge svetovne vojne. Ob študiju na konservatoriju je pela še v komornem zboru Radia Ljubljana, z Vaškim kvintetom in ob harmonikarju Avgustu Stanku. Za prvi slovenski mladinski film »Kekec« je leta 1951 posnela Mojčino pesem. Vrsto let je bila urednica mladinskega glasbenega programa na Radiu Ljubljana in korepetitorka njegovega mladinskega pevskega zbora. Rodila se je na današnji dan leta 1919 v Trbovljah.
—–
Na predlog sovjetske Komunistične partije je bil na današnji dan pred 70-imi leti ustanovljen Informbiro – informacijski biro komunističnih in delavskih strank. Njegov namen naj bi bil usklajevanje delovanja partij, vendar je postal orodje Stalinove politike do socialističnih držav. Junija 1948. leta je Informbiro obtožil Komunistično partijo Jugoslavije, češ, da je zašla s pravilne poti in jo pozval, naj se pokori Komunistični partiji Sovjetske zveze. Jugoslovanska partija je to resolucijo zavrnila in s tem je bilo konec njenega članstva. Informbiro, ki je mednarodnemu delavskemu gibanju naredil veliko škodo, je aprila 1956 objavil, da je razpuščen.
Mojzes, ki hoče s Slovenci onstran Mure Od bančnika do igralca Načrtovalec slovenskega elektroenergetskega omrežja
Slovenščina in Sveto pismo Planinec, literat in muzealec Organizator tržaške konstruktivistične skupine
Karikirani portreti po primorskih cerkvah, Manifestacija vere in politične moči, Baronski naslov za svetovljanko iz botaničnega vrta
Cesar nasprotuje šestemu mandatu županstva Ivana Hribarja, Družbenokritični film »Nočni izlet«, Več kot le vojni poročevalec
Ljubljančan – ugledno glasbeno ime na Finskem Rektor graške univerze Žrtve morskega psa Študentski protesti proti sovjetski agresiji
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Ljubljanski škof zahteva slovenščino v javnem življenju Slovenskogoriški agronom v Mostarju Žrtev dahavskih procesov Ljubljanska evangeličanska cerkev spet v lasti cerkvene občine
Prvi predsednik Slovenske matice. Časnikar v politiki katoliškega tabora. Prežihov Voranc – socialni realist. 80 let od prihoda največje skupine slovenskih jetnic in jetnikov v Auschwitz.
Gašper Rojko postane rektor Karlove univerze v Pragi Taborsko dogajanje v Ljutomeru Akademsko društvo Adrija Glasbeni ustvarjalec džezovskih ritmov
Prva stalna poštna zveza pri nas Od vroclavskega do ljubljanskega odra Izvrsten karikaturist in pomemben knjižni ilustrator Porušen in čez devet let spet odprt solkanski železniški most
Na vrhu Triglava postavili Aljažev stolp … S težavami do Narodnega doma v Celju … Slavko Jan, režiser enega izmed mejnikov v razvoju Slovenskega gledališča … Začetek serijske proizvodnje avtomobilov na Slovenskem …
Morilski udar strele na Donački gori … Mileva Zakrajšek, žlahtna odrska interpretka materinskih likov … Mitja Šarabon, eden najplodovitejših piscev sonetov … Miha Mate, Ribničan piše za mladino …
Statut mesta Ptuj iz zgodnjega 16. stoletja … Marta Paulin - Brina, ena izmed začetnic sodobnega plesa pri nas … Ivan Šček, skladatelj, ki je ustvaril »pravljični balet« … Zgodovinski uspeh alpinističnega para Mira Debelak in Stanko Tominšek v severni steni Špika …
Neveljaven email naslov