Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

24.09.2017


Stiški rokopis je slovenski jezikovni spomenik, ki je nastal okoli leta 1428 v samostanu Stična na Dolenjskem. Češki menih si je v svoj priročnik v staročeškem rokopisu napisal slovensko molitev pred pridigo »Milost ino gnada«, Marijino molitev »Čaščena bodi kraljica«, več osnutkov za pridige in nekaj slovenskih besed. Dvanajst let pozneje je cisterijanec slovenskega rodu v isti priročnik zapisal še prvo kitico velikonočne pesmi »Naš Gospud je od smerti vstal« in različico splošne spovedi »Ja se adpavem hudiču«. V knjigi je še latinsko-slovenski glosarček s sedmimi iztočnicami, ki pomeni začetek slovenskega slovaropisja. Cistercijanski samostan v Stični je bil vedno ognjišče domače besede in od 16. do 18. stoletja tudi sedež edine glasbene šole na Slovenskem. Ustanovna listina samostana je bila izdana na današnji dan leta 1136.
—–
Okoli leta 1620 se je v Gorici rodil knezoškof JOŽEF RABATTA. Izšel je iz furlansko-goriške plemiške družine. Bil je član reda malteških vitezov, komendator redovnih posesti na Češkem in v Avstriji, cesarjev legat v Benetkah, od leta 1654 tudi poveljnik telesne straže Ferdinanda IV. ter vzgojitelj nadvojvod Karla in Jožefa. Cesar Leopold I. ga je 1664. leta imenoval za ljubljanskega škofa. Rabatta je duhovnikom dovolil še naprej uporabljati protestantsko Dalmatinovo Biblijo, poskrbel je za drugo izdajo lekcionarja “Evangelia inu listovi” ter se pri avguštincih v Ljubljani zavzel za pridige v slovenščini. Knezoškof Jožef Rabatta je dokončal obnovo ljubljanske stolnice in dvorca v Goričanah pri Medvodah.
——
Gledališka igralka in pedagoginja MIHAELA ŠARIČ se je rodila na današnji dan leta 1891 v Bjelovarju na Hrvaškem. Končala je dunajsko dramsko šolo in pozneje je od leta 1918 do 1950 igrala v ljubljanski Drami; vmes je le dve sezoni nastopala v Mariboru in na Reki. Igrala je zlasti v Cankarjevih in Shakespearjevih delih. Velja za eno naših najbolj tenkočutnih dramskih umetnic z velikim posluhom za odrski jezik, odlikovala pa se je tudi v umetniškem pripovedovanju. Bila je tudi profesorica za dramsko igro in umetniško besedo na ljubljanski gledališki akademiji. Leta 1970 je dobila Prešernovo nagrado.
—–
Matematik in fizik FRANCE AHLIN je leta 1929 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani in nato poučeval na srednjih šolah v Banjaluki, Kranju, Novem mestu in Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je bil ravnatelj 1. gimnazije v Ljubljani, inšpektor na ministrstvu Ljudske republike Slovenije za prosveto, profesor na Višji pedagoški šoli in višji predavatelj na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Vodil je osnovne tečaje fizike za več oddelkov tehniških fakultet in poučeval metodiko fizike ter kot soavtor sodeloval pri pripravi učbenika za analitično geometrijo v ravnini in za trigonometrijo. France Ahlin se je rodil na današnji dan leta 1905 v Ljubljani.
—–
Smučarski trener JOŽE DROBNIČ se je začel uveljavljati kot rokometaš, nato pa se je kot študent Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani posvetil alpskemu smučanju. Bil je trener pri ljubljanski Olimpiji in sekretar za alpske discipline pri Smučarski zvezi Slovenije, nato pa se je odločil za trenersko delo. Kmalu je postal prvi trener naše ženske reprezentance in z njo dosegel velike uspehe: od svetovnega prvenstva leta 1987 v Cransmontani prek olimpijskih iger v Calgaryju in svetovnega prvenstva v Vailu do svetovnega prvenstva v Saalbachu so naša dekleta osvojila kar sedem medalj, Mateja Svet pa je postala svetovna slalomska prvakinja. Trener alpskega smučanja Jože Drobnič se je rodil na današnji dan leta 1943 v Dobrépolju.


Na današnji dan

6278 epizod

Na današnji dan

6278 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

24.09.2017


Stiški rokopis je slovenski jezikovni spomenik, ki je nastal okoli leta 1428 v samostanu Stična na Dolenjskem. Češki menih si je v svoj priročnik v staročeškem rokopisu napisal slovensko molitev pred pridigo »Milost ino gnada«, Marijino molitev »Čaščena bodi kraljica«, več osnutkov za pridige in nekaj slovenskih besed. Dvanajst let pozneje je cisterijanec slovenskega rodu v isti priročnik zapisal še prvo kitico velikonočne pesmi »Naš Gospud je od smerti vstal« in različico splošne spovedi »Ja se adpavem hudiču«. V knjigi je še latinsko-slovenski glosarček s sedmimi iztočnicami, ki pomeni začetek slovenskega slovaropisja. Cistercijanski samostan v Stični je bil vedno ognjišče domače besede in od 16. do 18. stoletja tudi sedež edine glasbene šole na Slovenskem. Ustanovna listina samostana je bila izdana na današnji dan leta 1136.
—–
Okoli leta 1620 se je v Gorici rodil knezoškof JOŽEF RABATTA. Izšel je iz furlansko-goriške plemiške družine. Bil je član reda malteških vitezov, komendator redovnih posesti na Češkem in v Avstriji, cesarjev legat v Benetkah, od leta 1654 tudi poveljnik telesne straže Ferdinanda IV. ter vzgojitelj nadvojvod Karla in Jožefa. Cesar Leopold I. ga je 1664. leta imenoval za ljubljanskega škofa. Rabatta je duhovnikom dovolil še naprej uporabljati protestantsko Dalmatinovo Biblijo, poskrbel je za drugo izdajo lekcionarja “Evangelia inu listovi” ter se pri avguštincih v Ljubljani zavzel za pridige v slovenščini. Knezoškof Jožef Rabatta je dokončal obnovo ljubljanske stolnice in dvorca v Goričanah pri Medvodah.
——
Gledališka igralka in pedagoginja MIHAELA ŠARIČ se je rodila na današnji dan leta 1891 v Bjelovarju na Hrvaškem. Končala je dunajsko dramsko šolo in pozneje je od leta 1918 do 1950 igrala v ljubljanski Drami; vmes je le dve sezoni nastopala v Mariboru in na Reki. Igrala je zlasti v Cankarjevih in Shakespearjevih delih. Velja za eno naših najbolj tenkočutnih dramskih umetnic z velikim posluhom za odrski jezik, odlikovala pa se je tudi v umetniškem pripovedovanju. Bila je tudi profesorica za dramsko igro in umetniško besedo na ljubljanski gledališki akademiji. Leta 1970 je dobila Prešernovo nagrado.
—–
Matematik in fizik FRANCE AHLIN je leta 1929 diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani in nato poučeval na srednjih šolah v Banjaluki, Kranju, Novem mestu in Ljubljani. Po drugi svetovni vojni je bil ravnatelj 1. gimnazije v Ljubljani, inšpektor na ministrstvu Ljudske republike Slovenije za prosveto, profesor na Višji pedagoški šoli in višji predavatelj na fakulteti za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. Vodil je osnovne tečaje fizike za več oddelkov tehniških fakultet in poučeval metodiko fizike ter kot soavtor sodeloval pri pripravi učbenika za analitično geometrijo v ravnini in za trigonometrijo. France Ahlin se je rodil na današnji dan leta 1905 v Ljubljani.
—–
Smučarski trener JOŽE DROBNIČ se je začel uveljavljati kot rokometaš, nato pa se je kot študent Visoke šole za telesno kulturo v Ljubljani posvetil alpskemu smučanju. Bil je trener pri ljubljanski Olimpiji in sekretar za alpske discipline pri Smučarski zvezi Slovenije, nato pa se je odločil za trenersko delo. Kmalu je postal prvi trener naše ženske reprezentance in z njo dosegel velike uspehe: od svetovnega prvenstva leta 1987 v Cransmontani prek olimpijskih iger v Calgaryju in svetovnega prvenstva v Vailu do svetovnega prvenstva v Saalbachu so naša dekleta osvojila kar sedem medalj, Mateja Svet pa je postala svetovna slalomska prvakinja. Trener alpskega smučanja Jože Drobnič se je rodil na današnji dan leta 1943 v Dobrépolju.


20.10.2023

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

27. oktober - France Bremšak (1923) eden pionirjev računalniške simulacije na Slovenskem

Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

26. oktober - Jaka Čop (1911) gornik in fotograf

Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Maks Obersnel - ustanovitelj Splošne posojilnice v Trstu France Klopčič - zapornik v Jugoslaviji in v Sovjetski zvezi Lajči Pandur - krajinarjeva panonska motivika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

24. oktober - Božo Pengov (1910) Plečnikov kiparski ustvarjalec

Ljubljansko dramatično društvo Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov Uničen in ponovno postavljen spomenik partizanski zmagi na Koroškem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


20.10.2023

23. oktober - Martin Cilenšek (1848) in “Naše škodljive rastline v podobi in besedi”

Orkester Slovenske filharmonije Igralski posluh za krhke odrske podobe Odstop slovenskega nadškofa v Gorici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.10.2023

22. oktober - Ivan Žolger (1867) pravnik iz prestolonaslednikovega belvederskega kroga

Franc Ksaver Križman - mojster izdelave orgel Zdravnik Viljem Kovač - ustanovitelj otroške bolnišnice v Ljubljani Kristina Brenk in prigode Pike Nogavičke "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.10.2023

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) in napoved "surove umetnosti"

»Kratek navòd v številčenju« in »Kratko številoslovje« Eden pionirjev slovenske radijske tehnike Literat za vse generacije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.10.2023

20. oktober - prihod prekomorskih brigad (1943)

Šentpavelski benediktinci podelijo posesti v bližini Maribora Kazni za starše, ki otrok niso pošiljali v šolo Slovenska krščanskosocialna zveza za Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.10.2023

19. oktober - Janko Šlebinger (1876) avtor bibliografije slovenskih časnikov in časopisov

Eno osrednjih imen povojne slovenske arhitekture Režiser radijskih iger Eden prvih večjih napadov na italijanske okupacijske sile *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


17.10.2023

18. oktober - Andrej Bajuk (1943) od begunca do predsednika vlade

Konservativna trojica staroslovencev Za Ljutomerom in Žalcem – tretji slovenski tabor v Šempasu Inventarna knjiga ‒ najpomembnejši galerijski dokument *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.10.2023

17. oktober - prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Kipar – odličen portretist Violončelist in glasbeni pedagog iz Brna Od ilegalnega pevca do igralca *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


12.10.2023

16. oktober - Protifašistična zveze žensk Slovenije (1943)

Urednik Slovenskega biografskega leksikona Vizionar prostorskega razvoja Murske Sobote Dunajsko opozorilo na položaj manjšin *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.10.2023

15. oktober - Peter Gosar (1923) fizik in raziskovalec polprevodnikov

Ptujski strokovnjak za rimsko obdobje »Goriški slavček« – naš največji lirik med Jenkom in moderno Ena najuspešnejših slovenskih jadralnih letalk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


08.10.2023

14. oktober - Slovenec – 'Političen list za slovenski narod' (1873)

»Ilirija oživljena« Zapisan koroškemu ljudskemu glasbenemu izročilu »Klub koroških Slovencev«. *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.10.2023

13. oktober - Igor Torkar (1913) obsojenec v dachavskih procesih

Prvi popis prebivalstva po spolu, starosti in stanu Pisec romana o bojih za severno mejo Geologove raziskave slovenskega prostora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.10.2023

12. oktober - državniški dogodek na mostu čez Muro (1969)

Kdo velja za začetnika slovenske arheologije? Svetovna popotnica in pisateljica iz Celja Botanik v raziskavah travinja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.10.2023

11. oktober - »Veličanstvo, prepozno je …« (1918)

Arhitekt povojnega funkcionalizma. Raziskovalec knjižnega jezika Slovenija stopila v obdobje televizije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


07.10.2023

10. oktober - Koroški plebiscit (1920) in pozabljene obljube

Ljubljana dobi Narodni dom Matematični pedagog širokega slovesa Prvi urednik koroškega »Slovenskega vestnika«


07.10.2023

9. oktober - arhitekt Boris Kobe (1905) in spominska znamenja

Lutrov »Mali katekizem« za Slovence med Muro in Rabo Študij prava v Ljubljani Goričko postane območje zavarovane narave *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


Stran 20 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov