Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravnik in narodnopolitični delavec MATIJA PRELOG je leta 1841 na Dunaju doktoriral iz medicine in delal nato v Ljutomeru, Veržeju in Mariboru. Zbiral je dokumente ljudske kulture ter nastopal na gledaliških in priložnostnih prireditvah, zlasti v mariborski čitalnici, katere soustanovitelj je bil. Kot politik, bil je zmeren realist, se je uveljavil že leta 1848, zlasti pa v obdobju taborskega gibanja. Posebno pozornost je tako kot mnogi sodobniki med štajerskimi Slovenci posvečal gospodarskim vprašanjem, bil pa je tudi ustanovitelj in urednik časopisa Slovenski gospodar.
Leta 1864 pa je izšlo njegovo obsežno delo »Makrobiotika« – celovit pregled načel zdravega življenja, kot so jih razumeli zdravniki v 19. stoletju. Po tedanjem strokovnem mnenju so k skrajšanju življenja največ pripomogli mehkužnost, razuzdanost, preveliki duševni napori, napačno zdravljenje bolezni, hipohondričnost in samomorilnost, pojavilo pa se je tudi že vznemirjenje zaradi onesnaženosti zraka v mestih.
Najbolj pa je doktor Prelog obsojal nezmernost tako v jedi in pijači kot v delu in lenobi. Na prvo mesto med živili, škodljivimi za zdravje, je uvrstil meso, kot edino pravo makrobiotično pijačo pa je priporočal studenčnico, saj so Slovenci pretirano cenili vino, v Savinjski dolini pa pivo. Mladim materam je svetoval, naj dojenčkom in majhnim otrokom nikakor ne dajejo vina, svaril pa je tudi pred splošno razširjenim pitjem šmarnice predvsem na Dolenjskem in Štajerskem, ker zdravju mladine povzroča nepopravljivo škodo. Matija Prelog se je rodil na današnji dan leta 1813 v Hrastju-Moti pri Ljutomeru.
—–
Ekonomist in planinski pisec EVGEN LOVŠIN se je rodil na današnji dan leta 1895 na Vinici. V letih od 1912 do 1914 je bil med ustanovitelji in voditelji projugoslovanske revolucionarne organizacije Preporod; zato je bil tik pred maturo izključen iz šole in obsojen na pol leta zapora. Od leta 1947 je predaval na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Kot član kulturno-literarne komisije Planinske zveze Slovenije se je Evgen Lovšin ukvarjal z zgodovino planinstva na Slovenskem in odkrivanja Julijskih Alp ter z ekonomiko gorskih krajev.
—–
Književnik, prevajalec, urednik in politik EDVARD KOCBEK se je rodil na današnji
dan leta 1904 v Vidmu ob Ščavnici, Najprej je študiral bogoslovje, vendar je ta študij opustil in leta 1930 diplomiral iz romanistike. Deloval je v krščanskosocialističnem gibanju. Med študijem v Lyonu in Parizu se je seznanil s personalističnim gibanjem, ki je z eksistencialno in etično mislijo pozneje trajno opredelilo njegovo književno in politično delovanje.
Med drugo svetovno vojno je bil kot predstavnik krščanske skupine član izvršnega odbora Osvobodilne fronte. Ob prihodu prve slovenske vlade na Kongresni trg v Ljubljani 10. maja 1945, je bil kot minister za Slovenijo v vladi Demokratične federativne Jugoslavije tudi slavnostni govornik:
Edvard Kocbek je bil pomemben politik vse do leta 1952, ko so ga z upokojitvijo prisilno odstranili iz političnega življenja; do začetka šestdesetih let je bil izključen tudi iz kulturne javnosti. Njegov književni opus zajema poezijo, esejistično in pripovedno prozo ter kulturno, politično in filozofsko publicistiko. Dnevnik, ki ga je Edvard Kocbek pisal skoraj štirideset let, je izhajal po njegovi smrti.
—–
Narodni delavec in publicist SLAVKO TUTA je leta 1936 diplomiral na fakulteti za ekonomiko in trgovske vede v Trstu. V Tolminu je bil med ustanovitelji Dijaške zveze in njen tajnik, dejaven pa je bil tudi pri Rokodelskem bralnem društvu in ferijalnem društvu Adrija. Zaradi protifašističnega delovanja je bil leta 1928 aretiran in obsojen na triletno konfinacijo na Liparskih otokih. Po vrnitvi se je vključil v tajno protifašistično organizacijo TIGR, bil znova aretiran in leta 1941 na 2. tržaškem procesu obsojen na trideset let zapora. Zaradi slabega zdravja so ga aprila leta 1944 hudo bolnega izpustili, leto pozneje pa so ga na podlagi lažne ovadbe aretirale jugoslovanske oblasti. Po posredovanju goriških aktivistov Osvobodilne fronte je prišel iz zapora in bil nato do leta 1968 novinar in urednik na Radiu Trst A. Slavko Tuta se je rodil na današnji dan leta1908 v Tolminu.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zdravnik in narodnopolitični delavec MATIJA PRELOG je leta 1841 na Dunaju doktoriral iz medicine in delal nato v Ljutomeru, Veržeju in Mariboru. Zbiral je dokumente ljudske kulture ter nastopal na gledaliških in priložnostnih prireditvah, zlasti v mariborski čitalnici, katere soustanovitelj je bil. Kot politik, bil je zmeren realist, se je uveljavil že leta 1848, zlasti pa v obdobju taborskega gibanja. Posebno pozornost je tako kot mnogi sodobniki med štajerskimi Slovenci posvečal gospodarskim vprašanjem, bil pa je tudi ustanovitelj in urednik časopisa Slovenski gospodar.
Leta 1864 pa je izšlo njegovo obsežno delo »Makrobiotika« – celovit pregled načel zdravega življenja, kot so jih razumeli zdravniki v 19. stoletju. Po tedanjem strokovnem mnenju so k skrajšanju življenja največ pripomogli mehkužnost, razuzdanost, preveliki duševni napori, napačno zdravljenje bolezni, hipohondričnost in samomorilnost, pojavilo pa se je tudi že vznemirjenje zaradi onesnaženosti zraka v mestih.
Najbolj pa je doktor Prelog obsojal nezmernost tako v jedi in pijači kot v delu in lenobi. Na prvo mesto med živili, škodljivimi za zdravje, je uvrstil meso, kot edino pravo makrobiotično pijačo pa je priporočal studenčnico, saj so Slovenci pretirano cenili vino, v Savinjski dolini pa pivo. Mladim materam je svetoval, naj dojenčkom in majhnim otrokom nikakor ne dajejo vina, svaril pa je tudi pred splošno razširjenim pitjem šmarnice predvsem na Dolenjskem in Štajerskem, ker zdravju mladine povzroča nepopravljivo škodo. Matija Prelog se je rodil na današnji dan leta 1813 v Hrastju-Moti pri Ljutomeru.
—–
Ekonomist in planinski pisec EVGEN LOVŠIN se je rodil na današnji dan leta 1895 na Vinici. V letih od 1912 do 1914 je bil med ustanovitelji in voditelji projugoslovanske revolucionarne organizacije Preporod; zato je bil tik pred maturo izključen iz šole in obsojen na pol leta zapora. Od leta 1947 je predaval na ekonomski fakulteti v Ljubljani. Kot član kulturno-literarne komisije Planinske zveze Slovenije se je Evgen Lovšin ukvarjal z zgodovino planinstva na Slovenskem in odkrivanja Julijskih Alp ter z ekonomiko gorskih krajev.
—–
Književnik, prevajalec, urednik in politik EDVARD KOCBEK se je rodil na današnji
dan leta 1904 v Vidmu ob Ščavnici, Najprej je študiral bogoslovje, vendar je ta študij opustil in leta 1930 diplomiral iz romanistike. Deloval je v krščanskosocialističnem gibanju. Med študijem v Lyonu in Parizu se je seznanil s personalističnim gibanjem, ki je z eksistencialno in etično mislijo pozneje trajno opredelilo njegovo književno in politično delovanje.
Med drugo svetovno vojno je bil kot predstavnik krščanske skupine član izvršnega odbora Osvobodilne fronte. Ob prihodu prve slovenske vlade na Kongresni trg v Ljubljani 10. maja 1945, je bil kot minister za Slovenijo v vladi Demokratične federativne Jugoslavije tudi slavnostni govornik:
Edvard Kocbek je bil pomemben politik vse do leta 1952, ko so ga z upokojitvijo prisilno odstranili iz političnega življenja; do začetka šestdesetih let je bil izključen tudi iz kulturne javnosti. Njegov književni opus zajema poezijo, esejistično in pripovedno prozo ter kulturno, politično in filozofsko publicistiko. Dnevnik, ki ga je Edvard Kocbek pisal skoraj štirideset let, je izhajal po njegovi smrti.
—–
Narodni delavec in publicist SLAVKO TUTA je leta 1936 diplomiral na fakulteti za ekonomiko in trgovske vede v Trstu. V Tolminu je bil med ustanovitelji Dijaške zveze in njen tajnik, dejaven pa je bil tudi pri Rokodelskem bralnem društvu in ferijalnem društvu Adrija. Zaradi protifašističnega delovanja je bil leta 1928 aretiran in obsojen na triletno konfinacijo na Liparskih otokih. Po vrnitvi se je vključil v tajno protifašistično organizacijo TIGR, bil znova aretiran in leta 1941 na 2. tržaškem procesu obsojen na trideset let zapora. Zaradi slabega zdravja so ga aprila leta 1944 hudo bolnega izpustili, leto pozneje pa so ga na podlagi lažne ovadbe aretirale jugoslovanske oblasti. Po posredovanju goriških aktivistov Osvobodilne fronte je prišel iz zapora in bil nato do leta 1968 novinar in urednik na Radiu Trst A. Slavko Tuta se je rodil na današnji dan leta1908 v Tolminu.
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Neveljaven email naslov