Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

28.09.2017


Na današnji dan pred 220 leti se je v Orehku pri Postojni rodil potopisec, zgodovinar in prevajalec MIHAEL VERNET. Po gimnaziji v Ljubljani je končal bogoslovje v Gorici. Služboval je v Postojni, Vrtojbi in Trstu. Med drugim je napisal “Potovanje v Sveto deželo v letu 1857” in “Občno povestnico ali zgodovino celega sveta” ter prevedel več literarnih in zgodovinskih del iz nemščine in francoščine.
—–
Pisatelj, kritik, jezikoslovec in časnikar FRAN LEVSTIK se je rodil na današnji dan leta 1831 v Dolnjih Rétjah pri Vélikih Laščah S svojim nastopom je zaznamoval obdobje novega vzpona slovenskega kulturnega življenja po Prešernovi smrti. Slovensko klasično povest Martin Krpan je napisal predvsem zato, da bi opozoril na bogastvo in lepoto našega jezika. Svoje nazore o knjižnem jeziku je pojasnil v delu “Napake slovenskega pisanja”, celoten literarni načrt pa je razvil v “Popotovanju od Litije do Čateža.« Prav s tem delom je vplival na ustvarjanje enega najpomembnejših slovenskih pisateljev in našega prvega romanopisca Josipa Jurčiča.
Levstikov pomen za slovensko literaturo in kulturo je vsestranski. Najbolj zaokroženo je njegovo pesniško delo, ki je pomenilo odmik od romantike in prehod k realizmu, žal pa ni ohranilo pesniške moči in svežine. Med drugim je napisal tudi prvo slovensko zgodovinsko tragedijo »Tugomer«. Njegovi literarnoestetski nazori so utirali pot posebni različici realizma na Slovenskem, z literarnokritičnim pisanjem pa je ustvaril podlago za kritično vrednotenje literarnih del. Jezikoslovni posegi Frana Levstika so v marsičem spodbudili večjo pozornost do jezikovnih vprašanj, zbujali željo po uveljavljanju pristnega duha slovenskega jezika in utrjevali zavest o jezikovni kulturi.
—–
Skladatelj in organist STANKO PREMRL je osrednja osebnost v slovenski cerkveni glasbi 20. stoletja. Usmeril jo je od cecilijanstva ter jo vsestransko in temeljito prenovil, tako da je začela slediti sodobnim evropskim glasbenim tokovom, ne da bi izgubila narodne korenine. Bil je eden izmed najplodovitejših skladateljev, saj je objavil več kot dva tisoč del. Uveljavile so se zlasti njegove številne cerkvene in posvetne zborovske skladbe, med drugimi tudi uglasbitev Prešernove Zdravljice, današnje slovenske himne. Pomembne so tudi njegove orgelske skladbe. Kot organizator in glasbeni pisec je več desetletij načrtno spremljal koncertno in glasbeno življenje v Sloveniji in Ljubljani. Skladatelj in organist Stanko Premrl se je rodil na današnji dan leta 1880 v Podnanosu.
—–
Publicist in literarni zgodovinar AVGUST PIRJEVEC ima velike zasluge za razvoj slovenskega knjižničarstva. Na Dunaju je končal študij tehnike in doktoriral iz slavistike. Napisal je zbirko sedemdesetih poljudnih življenjepisov naših kulturnih in strokovnih delavcev in zbral dragoceno gradivo o naših pisateljih. Kot knjižničar teoretik in praktik je pisal o aktualnih strokovnih vprašanjih, o funkciji knjižnic v družbenem okolju in o organiziranju njihovega delovanja. Literarni in politični zgodovinar ter bibliotekar Avgust Pirjevec se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Gorici.
—–
JOŽE KÓLOŠA je izpit za mojstra fotografije opravil leta 1943 v Sopronu na Madžarskem. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je ustanovil skupino neodvisnih fotografov, ki je pomenila tudi začetek mednarodne kolonije Koštabona. Na njegovo pobudo so leta 1975 v Kopru odprli prvo fotogalerijo v tedanji Jugoslaviji. Jože Kološa je motivno najprej prikazoval prekmursko pokrajino in njene ljudi, nato pa Istro, uveljavil pa je tudi tako imenovano kombinirano fotografijo. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v Murski Soboti.


Na današnji dan

6245 epizod

Na današnji dan

6245 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

28.09.2017


Na današnji dan pred 220 leti se je v Orehku pri Postojni rodil potopisec, zgodovinar in prevajalec MIHAEL VERNET. Po gimnaziji v Ljubljani je končal bogoslovje v Gorici. Služboval je v Postojni, Vrtojbi in Trstu. Med drugim je napisal “Potovanje v Sveto deželo v letu 1857” in “Občno povestnico ali zgodovino celega sveta” ter prevedel več literarnih in zgodovinskih del iz nemščine in francoščine.
—–
Pisatelj, kritik, jezikoslovec in časnikar FRAN LEVSTIK se je rodil na današnji dan leta 1831 v Dolnjih Rétjah pri Vélikih Laščah S svojim nastopom je zaznamoval obdobje novega vzpona slovenskega kulturnega življenja po Prešernovi smrti. Slovensko klasično povest Martin Krpan je napisal predvsem zato, da bi opozoril na bogastvo in lepoto našega jezika. Svoje nazore o knjižnem jeziku je pojasnil v delu “Napake slovenskega pisanja”, celoten literarni načrt pa je razvil v “Popotovanju od Litije do Čateža.« Prav s tem delom je vplival na ustvarjanje enega najpomembnejših slovenskih pisateljev in našega prvega romanopisca Josipa Jurčiča.
Levstikov pomen za slovensko literaturo in kulturo je vsestranski. Najbolj zaokroženo je njegovo pesniško delo, ki je pomenilo odmik od romantike in prehod k realizmu, žal pa ni ohranilo pesniške moči in svežine. Med drugim je napisal tudi prvo slovensko zgodovinsko tragedijo »Tugomer«. Njegovi literarnoestetski nazori so utirali pot posebni različici realizma na Slovenskem, z literarnokritičnim pisanjem pa je ustvaril podlago za kritično vrednotenje literarnih del. Jezikoslovni posegi Frana Levstika so v marsičem spodbudili večjo pozornost do jezikovnih vprašanj, zbujali željo po uveljavljanju pristnega duha slovenskega jezika in utrjevali zavest o jezikovni kulturi.
—–
Skladatelj in organist STANKO PREMRL je osrednja osebnost v slovenski cerkveni glasbi 20. stoletja. Usmeril jo je od cecilijanstva ter jo vsestransko in temeljito prenovil, tako da je začela slediti sodobnim evropskim glasbenim tokovom, ne da bi izgubila narodne korenine. Bil je eden izmed najplodovitejših skladateljev, saj je objavil več kot dva tisoč del. Uveljavile so se zlasti njegove številne cerkvene in posvetne zborovske skladbe, med drugimi tudi uglasbitev Prešernove Zdravljice, današnje slovenske himne. Pomembne so tudi njegove orgelske skladbe. Kot organizator in glasbeni pisec je več desetletij načrtno spremljal koncertno in glasbeno življenje v Sloveniji in Ljubljani. Skladatelj in organist Stanko Premrl se je rodil na današnji dan leta 1880 v Podnanosu.
—–
Publicist in literarni zgodovinar AVGUST PIRJEVEC ima velike zasluge za razvoj slovenskega knjižničarstva. Na Dunaju je končal študij tehnike in doktoriral iz slavistike. Napisal je zbirko sedemdesetih poljudnih življenjepisov naših kulturnih in strokovnih delavcev in zbral dragoceno gradivo o naših pisateljih. Kot knjižničar teoretik in praktik je pisal o aktualnih strokovnih vprašanjih, o funkciji knjižnic v družbenem okolju in o organiziranju njihovega delovanja. Literarni in politični zgodovinar ter bibliotekar Avgust Pirjevec se je rodil na današnji dan pred 130-imi leti v Gorici.
—–
JOŽE KÓLOŠA je izpit za mojstra fotografije opravil leta 1943 v Sopronu na Madžarskem. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je ustanovil skupino neodvisnih fotografov, ki je pomenila tudi začetek mednarodne kolonije Koštabona. Na njegovo pobudo so leta 1975 v Kopru odprli prvo fotogalerijo v tedanji Jugoslaviji. Jože Kološa je motivno najprej prikazoval prekmursko pokrajino in njene ljudi, nato pa Istro, uveljavil pa je tudi tako imenovano kombinirano fotografijo. Rodil se je na današnji dan leta 1920 v Murski Soboti.


19.03.2022

Na današnji dan 19. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


18.03.2022

Na današnji dan 18. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


17.03.2022

Na današnji dan 17. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


16.03.2022

Na današnji dan 16. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


15.03.2022

Na današnji dan 15. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


14.03.2022

Na današnji dan 14. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


13.03.2022

Na današnji dan 13. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


12.03.2022

Na današnji dan 12. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


11.03.2022

Na današnji dan 11. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


10.03.2022

Na današnji dan 10. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


09.03.2022

Na današnji dan 9. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


08.03.2022

Na današnji dan 8. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


07.03.2022

Na današnji dan 7. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


06.03.2022

Na današnji dan 6. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


05.03.2022

Na današnji dan 5. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


04.03.2022

Na današnji dan 4. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


03.03.2022

3. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


02.03.2022

Na današnji dan 2. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


01.03.2022

Na današnji dan 1. marec

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


28.02.2022

Na današnji dan 28. februar

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.


Stran 48 od 313
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov