Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Okoli leta 1528 se je v Škofji Loki rodil protireformator MATEJ MARCINA. Teologijo je domnevno študiral na Dunaju, po posvetitvi v duhovnika pa je postal cesarski kaplan in pridigar. Na Slovensko se je vrnil v obdobju, ko so protestantje že načrtovali organizacijo svoje lastne cerkve in šole. Po letu 1560 je služboval v slovenskem delu oglejskega patriarhata, najprej kot vikar v Vipavi, potem pa v Gorici in Kranju.
Kot bojevit privrženec katoliške stranke je sodeloval pri izgonu predikantov, protestanskih pridigarjev, in protestante ovajal zaradi motenja katoliških procesij. Pozneje se je moral pred njimi iz Kranja umakniti v Kamnik, po odstavitvi leta 1595 pa je z materjo svojih otrok živel v Gorici in Ljubljani. Zaradi kršenja celibata si je Primož Trubar Mateja Marcino privoščil v “Tem prvem psalmu”.
—–
Zdravnica mikrobiologinja MILICA VALENTINČIČ PETROVIĆ je do konca druge svetovne vojne delala v Beogradu, leta 1945 pa je bila na medicinski fakulteti v Ljubljani imenovana za izredno in pozneje za redno profesorico mikrobiologije. Organizirala je fakultetni Inštitut za mikrobiologijo in Inštitut za higieno; oba je tudi vodila. Mikrobiologijo je predavala tudi na srednjih medicinskih šolah, pripravljala je tečaje, ustanavljala specializirane laboratorije, uvajala mikrobiološke in parazitološke metode ter napisala več učbenikov in priročnikov. Leta 1963 je prejela Kidričevo nagrado. Začetnica medicinske mikrobiologije in parazitologije v Sloveniji Milica Valentinčič Petrović se je rodila na današnji dan leta 1900 v Beogradu.
—–
Biolog in muzealec ANTON POLENEC je leta 1934 diplomiral na filozofski fakulteti, leta 1957 pa doktoriral na prirodoslovno-matematično- filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je profesor zoologije na visoki pedagoški šoli in na biotehniški fakulteti, v letih od 1955 do 1980 pa ravnatelj Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Kot evropsko priznani strokovnjak za taksonomijo, to je nauka o razvrščanju in poimenovanju rastlin in živali, ter za ekologijo pajkov, je opisal približno 500 vrst v Sloveniji in nov rod, ki so ga po njem imenovali “polenecia”.
Ž: Posodobil je zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije in pripravil več razstav, tudi potujočih. Napisal je dvajset knjig, sam ali z drugimi pa je prevajal in prirejal strokovna in poljudnoznanstvena dela. Za svoje delo je prejel Levstikovo in Valvasorjevo nagrado. AntonPolenec se je rodil na današnji dan leta 1910 v Puštalu pri Škofji Loki.
—–
Gledališki igralec MAKS BAJC je svojo igralsko pot začel leta 1945 kot član ljubljanske Drame. Od leta 1957 do leta 1965 je bil član ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega, nato pa vse do smrti znova član Drame Slovenskega narodnega gledališča. Upodobil je vrsto srednje pomembnih in manjših karakternih vlog s poudarjeno toplo človeško noto, veliko pa je igral tudi v filmih, televizijskih dramah in radijskih igrah. Rodil se je na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Okoli leta 1528 se je v Škofji Loki rodil protireformator MATEJ MARCINA. Teologijo je domnevno študiral na Dunaju, po posvetitvi v duhovnika pa je postal cesarski kaplan in pridigar. Na Slovensko se je vrnil v obdobju, ko so protestantje že načrtovali organizacijo svoje lastne cerkve in šole. Po letu 1560 je služboval v slovenskem delu oglejskega patriarhata, najprej kot vikar v Vipavi, potem pa v Gorici in Kranju.
Kot bojevit privrženec katoliške stranke je sodeloval pri izgonu predikantov, protestanskih pridigarjev, in protestante ovajal zaradi motenja katoliških procesij. Pozneje se je moral pred njimi iz Kranja umakniti v Kamnik, po odstavitvi leta 1595 pa je z materjo svojih otrok živel v Gorici in Ljubljani. Zaradi kršenja celibata si je Primož Trubar Mateja Marcino privoščil v “Tem prvem psalmu”.
—–
Zdravnica mikrobiologinja MILICA VALENTINČIČ PETROVIĆ je do konca druge svetovne vojne delala v Beogradu, leta 1945 pa je bila na medicinski fakulteti v Ljubljani imenovana za izredno in pozneje za redno profesorico mikrobiologije. Organizirala je fakultetni Inštitut za mikrobiologijo in Inštitut za higieno; oba je tudi vodila. Mikrobiologijo je predavala tudi na srednjih medicinskih šolah, pripravljala je tečaje, ustanavljala specializirane laboratorije, uvajala mikrobiološke in parazitološke metode ter napisala več učbenikov in priročnikov. Leta 1963 je prejela Kidričevo nagrado. Začetnica medicinske mikrobiologije in parazitologije v Sloveniji Milica Valentinčič Petrović se je rodila na današnji dan leta 1900 v Beogradu.
—–
Biolog in muzealec ANTON POLENEC je leta 1934 diplomiral na filozofski fakulteti, leta 1957 pa doktoriral na prirodoslovno-matematično- filozofski fakulteti v Ljubljani. Bil je profesor zoologije na visoki pedagoški šoli in na biotehniški fakulteti, v letih od 1955 do 1980 pa ravnatelj Prirodoslovnega muzeja Slovenije. Kot evropsko priznani strokovnjak za taksonomijo, to je nauka o razvrščanju in poimenovanju rastlin in živali, ter za ekologijo pajkov, je opisal približno 500 vrst v Sloveniji in nov rod, ki so ga po njem imenovali “polenecia”.
Ž: Posodobil je zbirke Prirodoslovnega muzeja Slovenije in pripravil več razstav, tudi potujočih. Napisal je dvajset knjig, sam ali z drugimi pa je prevajal in prirejal strokovna in poljudnoznanstvena dela. Za svoje delo je prejel Levstikovo in Valvasorjevo nagrado. AntonPolenec se je rodil na današnji dan leta 1910 v Puštalu pri Škofji Loki.
—–
Gledališki igralec MAKS BAJC je svojo igralsko pot začel leta 1945 kot član ljubljanske Drame. Od leta 1957 do leta 1965 je bil član ansambla Mestnega gledališča ljubljanskega, nato pa vse do smrti znova član Drame Slovenskega narodnega gledališča. Upodobil je vrsto srednje pomembnih in manjših karakternih vlog s poudarjeno toplo človeško noto, veliko pa je igral tudi v filmih, televizijskih dramah in radijskih igrah. Rodil se je na današnji dan leta 1919 v Ljubljani.
Projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Kongres za ohranitev absolutistične oblasti vladarjev Slikarsko izhodišče v realistični tradiciji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden ustanoviteljev in mecenov prve slovenske javne knjižnice Mojster balad in romanc Dražgoška bitka
Filozofska antropologija sodobnega človeka Ponovljeno ljudsko štetje v Trstu Koper spet postane sedež škofije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Anglo-ameriško bombardiranje Maribora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarski duh barvnega realizma in intimizma Zadnja plovba samotnega pomorščaka Celovški radio spregovori slovensko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi Ljubljana dobi Splošno žensko društvo Socialni realist izpod Pohorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zaslužen za slovenščino v srednjih šolah Dejavna učiteljska moč Dramatik in socialna vprašanja
Ob Cankarju najizrazitejši novelist Društveno povezovanje koroških Slovencev Verigarji – naša prva poštna znamka
Za prvo slovensko gimnazijo v Gorici Časopis »Naprej« zoper germanizacijo »Slovenka« – za žensko enakopravnost
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Podpredsednik Narodnega sveta v Mariboru Novelist kmečkega sveta Agronom zasnoval vinske kleti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pozabljen korak k rabi poštnih znamk Metodik pouka geografije Fizik, navdušen za astronomijo
Zasluge za razvoj družinskega prava Uzakonjen 8-urni delavnik Vlada potrdi predlog o ustanovitvi Slovenske filharmonije
Partizanska bolnica Pavla Ljubljana dobi drugo povojno poklicno gledališče Odprli 32 kilometrov prve slovenske avtomobilske ceste *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prispevek k razvoju baletne umetnosti Pomemben glasbeni pedagog in publicist Ko Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Boljševik iz Slovenskih goric V smrt zaradi slovenskega petja Elektrifikacija slovenske železniške diagonale *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Načrt o preureditvi habsburške monarhije Cerkveni slikar 19. stoletja Naš prvi smučarski sodnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na rojstvo Odrešenika Eden začetnikov narodne prebuje na Primorskem Povezovalec slovenščine in francoščine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in prevajalka Prešernovih pesmi v nemščino Arhitekt, pomemben za napredek slovenskega tiska in knjižne opreme Nadškof po radiu vošči božič *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden od trojice najizrazitejših pesnikov pred Prešernom Za sodoben pouk matematike in fizike Bolnica Franja sprejme prve ranjence *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov