Gozdarski  strokovnjak  MARTIN  ČOKL  je leta 1931 diplomiral na Kmetijsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu, nato pa delal pri banski upravi in Kmetijski zbornici v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v italijanskih in nemških  taboriščih, nazadnje v Dachauu. Po letu 1948 je delal na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo, pozneje pa postal izredni profesor za dendrometrijo (to je veda o merjenju višine in debeline dreves) na Biotehniški fakulteti. Izpopolnjeval in racionaliziral je metode za urejanje gozdov, meritve lesnih zalog in prirastke lesa ter proučeval dejavnike, ki vplivajo na gozdni donos.

Objavil je vrsto knjižnih del ter razprav in študij. Njegov Gozdarski priročnik je še po desetletjih glavni strokovni vir operativnim strokovnjakom. Patentiral je tudi vrsto gozdarskih merskih pripomóčkov in instrumentov (med drugim gozdarski polimeter in višinomer) ter zanje napisal natančna navodila. Bil je tudi urednik Gozdarskega vestnika. Za svoje delo je med drugim prejel odlikovanje srebrni red dela leta 1966, red republike z bronastim vencem ob upokojitvi leta 1979, ter najvišje naravoslovno priznanje – Jesenkovo nagrado za publikacijo »Merjenje gozdnih sestojev in njihovega potenciala«. Martin Čokl se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Zíbiki v okolici Šmarja pri Jelšah.

—–

JOŽEF KOŠIČ je bil prvi načrtni opisovalec ljudskega življenja na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1788 v Bogojini pri Murski Soboti, mašniško posvečenje pa je prejel 1811. leta. Pisal je o življenju in kulturi rojakov; zlasti o bivališčih, prehrani, noši, gospodarstvu, šegah, verovanju, šolah in slovstvu. Ob naslonitvi na Slomškova dela je napisal vzgojno knjigo za madžarske Slovence ter pripravil pregled madžarske in prekmurske zgodovine. Jožef Košič je priredil tudi več nabožnih knjig in prevedel madžarsko slovnico.

—–

Arhitekt in slikar BORIS KOBE  se je rodil na današnji dan leta 1905 v Ljubljani.  Arhitekturo je študiral v Ljubljani, slikarstvo pa v Parizu. Nekaj časa je bil samostojni umetnik, nato pa ljubljanski mestni arhitekt. Od leta 1946 do 1974 je bil profesor za prostoročno risanje in barvne študije na oddelku za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Dobil je tudi Prešernovo nagrado. Pred vojno je sodeloval pri izvedbi nekaterih Plečnikovih del, po vojni pa je med drugim samostojno zasnoval most čez Gruberjev prekop in prve stanovanjske bloke v Savskem naselju v Ljubljani ter sodeloval pri urejanju stare Ljubljane.

Pomemben je njegov delež pri arhitekturni zasnovi nekaterih spomenikov, predvsem pomnikov narodnoosvobodilnega boja: na Svetem Urhu pri Ljubljani, na Vrhniki, v Trbovljah, Dražgošah in Podljubelju.  Kot slikar je Boris Kobe večinoma slikal krajine in tihožitja, poleg tega pa je ustvarjal tudi monotipije in ilustracije.

—–

Zdravnik JANEZ  FETICH  je diplomiral v Ljubljani, se nato izpopolnjeval v Zagrebu, na Poljskem in v Švici in leta 1959 doktoriral. Pozneje je bil predstojnik Dermatovenerološke klinike v Ljubljani in redni profesor na medicinski fakulteti; v letih od 1967 do 69 je bil tudi njen dekan. Leta 1979 je bil izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Med drugim je preučeval nekatere redkejše kožne bolezni, alergične medikamentozne izpuščaje, patogenezo aken in klasifikacijo malignih tumorjev kože. Več kot tri desetletja se je ukvarjal z epidemiologijo spolnih bolezni v Sloveniji in s socialnomedicinskimi vidiki spolno prenosljivih bolezni. Janez Fetich se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.

—–

“Slovenski krožek na Dunaju” – ustanovljen je bil na današnji dan pred 90-imi leti – je združeval številne na Dunaju živeče Slovence; v tistem obdobju jih je tam živelo kakih 30.000. Ob pomoči Jugoslovanske matice in Družbe svetih Cirila in Metoda so si člani uredili knjižnico, pripravljali dramske predstave, imeli pevski zbor in tamburaški orkester ter do leta 1935 slovensko nedeljsko šolo. Prirejali so pustovanja, plesne prireditve in proslave, na katerih so nastopali tudi na Dunaju delujoči slovenski umetniki. Krožek je imel podporo pri jugoslovanskem poslaništvu in pisarni Kongresa evropskih manjšin, ki jo je v letih od 1928 do 1939 na Dunaju vodil Josip Vilfan. “Slovenski krožek na Dunaju” je deloval do začetka druge svetovne vojne, po njej pa so njegovo izročilo nadaljevali “Dunajski krožek”, ustanovljen leta 1977, in druga združenja Slovencev, ki so živeli na Dunaju.

—–

Zaradi občutljivost za življenjske probleme in smisla za fino karikiranje in satiro je bil francoski režiser in igralec JACQUES  TATI eden najpopularnejših avtorjev povojne filmske komedije. Med njegovimi najbolj znanimi filmi, v katerih je smešil nekatere plati francoskega malomeščanstva, sta tudi “Gospod Hulot na počitnicah” in “Moj stric”. Jacques Tati, s pravim imenom Jacques Tatischeff, se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti.