Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gozdarski strokovnjak MARTIN ČOKL je leta 1931 diplomiral na Kmetijsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu, nato pa delal pri banski upravi in Kmetijski zbornici v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v italijanskih in nemških taboriščih, nazadnje v Dachauu. Po letu 1948 je delal na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo, pozneje pa postal izredni profesor za dendrometrijo (to je veda o merjenju višine in debeline dreves) na Biotehniški fakulteti. Izpopolnjeval in racionaliziral je metode za urejanje gozdov, meritve lesnih zalog in prirastke lesa ter proučeval dejavnike, ki vplivajo na gozdni donos.
Objavil je vrsto knjižnih del ter razprav in študij. Njegov Gozdarski priročnik je še po desetletjih glavni strokovni vir operativnim strokovnjakom. Patentiral je tudi vrsto gozdarskih merskih pripomóčkov in instrumentov (med drugim gozdarski polimeter in višinomer) ter zanje napisal natančna navodila. Bil je tudi urednik Gozdarskega vestnika. Za svoje delo je med drugim prejel odlikovanje srebrni red dela leta 1966, red republike z bronastim vencem ob upokojitvi leta 1979, ter najvišje naravoslovno priznanje – Jesenkovo nagrado za publikacijo »Merjenje gozdnih sestojev in njihovega potenciala«. Martin Čokl se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Zíbiki v okolici Šmarja pri Jelšah.
—–
JOŽEF KOŠIČ je bil prvi načrtni opisovalec ljudskega življenja na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1788 v Bogojini pri Murski Soboti, mašniško posvečenje pa je prejel 1811. leta. Pisal je o življenju in kulturi rojakov; zlasti o bivališčih, prehrani, noši, gospodarstvu, šegah, verovanju, šolah in slovstvu. Ob naslonitvi na Slomškova dela je napisal vzgojno knjigo za madžarske Slovence ter pripravil pregled madžarske in prekmurske zgodovine. Jožef Košič je priredil tudi več nabožnih knjig in prevedel madžarsko slovnico.
—–
Arhitekt in slikar BORIS KOBE se je rodil na današnji dan leta 1905 v Ljubljani. Arhitekturo je študiral v Ljubljani, slikarstvo pa v Parizu. Nekaj časa je bil samostojni umetnik, nato pa ljubljanski mestni arhitekt. Od leta 1946 do 1974 je bil profesor za prostoročno risanje in barvne študije na oddelku za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Dobil je tudi Prešernovo nagrado. Pred vojno je sodeloval pri izvedbi nekaterih Plečnikovih del, po vojni pa je med drugim samostojno zasnoval most čez Gruberjev prekop in prve stanovanjske bloke v Savskem naselju v Ljubljani ter sodeloval pri urejanju stare Ljubljane.
Pomemben je njegov delež pri arhitekturni zasnovi nekaterih spomenikov, predvsem pomnikov narodnoosvobodilnega boja: na Svetem Urhu pri Ljubljani, na Vrhniki, v Trbovljah, Dražgošah in Podljubelju. Kot slikar je Boris Kobe večinoma slikal krajine in tihožitja, poleg tega pa je ustvarjal tudi monotipije in ilustracije.
—–
Zdravnik JANEZ FETICH je diplomiral v Ljubljani, se nato izpopolnjeval v Zagrebu, na Poljskem in v Švici in leta 1959 doktoriral. Pozneje je bil predstojnik Dermatovenerološke klinike v Ljubljani in redni profesor na medicinski fakulteti; v letih od 1967 do 69 je bil tudi njen dekan. Leta 1979 je bil izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Med drugim je preučeval nekatere redkejše kožne bolezni, alergične medikamentozne izpuščaje, patogenezo aken in klasifikacijo malignih tumorjev kože. Več kot tri desetletja se je ukvarjal z epidemiologijo spolnih bolezni v Sloveniji in s socialnomedicinskimi vidiki spolno prenosljivih bolezni. Janez Fetich se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
—–
“Slovenski krožek na Dunaju” – ustanovljen je bil na današnji dan pred 90-imi leti – je združeval številne na Dunaju živeče Slovence; v tistem obdobju jih je tam živelo kakih 30.000. Ob pomoči Jugoslovanske matice in Družbe svetih Cirila in Metoda so si člani uredili knjižnico, pripravljali dramske predstave, imeli pevski zbor in tamburaški orkester ter do leta 1935 slovensko nedeljsko šolo. Prirejali so pustovanja, plesne prireditve in proslave, na katerih so nastopali tudi na Dunaju delujoči slovenski umetniki. Krožek je imel podporo pri jugoslovanskem poslaništvu in pisarni Kongresa evropskih manjšin, ki jo je v letih od 1928 do 1939 na Dunaju vodil Josip Vilfan. “Slovenski krožek na Dunaju” je deloval do začetka druge svetovne vojne, po njej pa so njegovo izročilo nadaljevali “Dunajski krožek”, ustanovljen leta 1977, in druga združenja Slovencev, ki so živeli na Dunaju.
—–
Zaradi občutljivost za življenjske probleme in smisla za fino karikiranje in satiro je bil francoski režiser in igralec JACQUES TATI eden najpopularnejših avtorjev povojne filmske komedije. Med njegovimi najbolj znanimi filmi, v katerih je smešil nekatere plati francoskega malomeščanstva, sta tudi “Gospod Hulot na počitnicah” in “Moj stric”. Jacques Tati, s pravim imenom Jacques Tatischeff, se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Gozdarski strokovnjak MARTIN ČOKL je leta 1931 diplomiral na Kmetijsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu, nato pa delal pri banski upravi in Kmetijski zbornici v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v italijanskih in nemških taboriščih, nazadnje v Dachauu. Po letu 1948 je delal na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo, pozneje pa postal izredni profesor za dendrometrijo (to je veda o merjenju višine in debeline dreves) na Biotehniški fakulteti. Izpopolnjeval in racionaliziral je metode za urejanje gozdov, meritve lesnih zalog in prirastke lesa ter proučeval dejavnike, ki vplivajo na gozdni donos.
Objavil je vrsto knjižnih del ter razprav in študij. Njegov Gozdarski priročnik je še po desetletjih glavni strokovni vir operativnim strokovnjakom. Patentiral je tudi vrsto gozdarskih merskih pripomóčkov in instrumentov (med drugim gozdarski polimeter in višinomer) ter zanje napisal natančna navodila. Bil je tudi urednik Gozdarskega vestnika. Za svoje delo je med drugim prejel odlikovanje srebrni red dela leta 1966, red republike z bronastim vencem ob upokojitvi leta 1979, ter najvišje naravoslovno priznanje – Jesenkovo nagrado za publikacijo »Merjenje gozdnih sestojev in njihovega potenciala«. Martin Čokl se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Zíbiki v okolici Šmarja pri Jelšah.
—–
JOŽEF KOŠIČ je bil prvi načrtni opisovalec ljudskega življenja na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1788 v Bogojini pri Murski Soboti, mašniško posvečenje pa je prejel 1811. leta. Pisal je o življenju in kulturi rojakov; zlasti o bivališčih, prehrani, noši, gospodarstvu, šegah, verovanju, šolah in slovstvu. Ob naslonitvi na Slomškova dela je napisal vzgojno knjigo za madžarske Slovence ter pripravil pregled madžarske in prekmurske zgodovine. Jožef Košič je priredil tudi več nabožnih knjig in prevedel madžarsko slovnico.
—–
Arhitekt in slikar BORIS KOBE se je rodil na današnji dan leta 1905 v Ljubljani. Arhitekturo je študiral v Ljubljani, slikarstvo pa v Parizu. Nekaj časa je bil samostojni umetnik, nato pa ljubljanski mestni arhitekt. Od leta 1946 do 1974 je bil profesor za prostoročno risanje in barvne študije na oddelku za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Dobil je tudi Prešernovo nagrado. Pred vojno je sodeloval pri izvedbi nekaterih Plečnikovih del, po vojni pa je med drugim samostojno zasnoval most čez Gruberjev prekop in prve stanovanjske bloke v Savskem naselju v Ljubljani ter sodeloval pri urejanju stare Ljubljane.
Pomemben je njegov delež pri arhitekturni zasnovi nekaterih spomenikov, predvsem pomnikov narodnoosvobodilnega boja: na Svetem Urhu pri Ljubljani, na Vrhniki, v Trbovljah, Dražgošah in Podljubelju. Kot slikar je Boris Kobe večinoma slikal krajine in tihožitja, poleg tega pa je ustvarjal tudi monotipije in ilustracije.
—–
Zdravnik JANEZ FETICH je diplomiral v Ljubljani, se nato izpopolnjeval v Zagrebu, na Poljskem in v Švici in leta 1959 doktoriral. Pozneje je bil predstojnik Dermatovenerološke klinike v Ljubljani in redni profesor na medicinski fakulteti; v letih od 1967 do 69 je bil tudi njen dekan. Leta 1979 je bil izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Med drugim je preučeval nekatere redkejše kožne bolezni, alergične medikamentozne izpuščaje, patogenezo aken in klasifikacijo malignih tumorjev kože. Več kot tri desetletja se je ukvarjal z epidemiologijo spolnih bolezni v Sloveniji in s socialnomedicinskimi vidiki spolno prenosljivih bolezni. Janez Fetich se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.
—–
“Slovenski krožek na Dunaju” – ustanovljen je bil na današnji dan pred 90-imi leti – je združeval številne na Dunaju živeče Slovence; v tistem obdobju jih je tam živelo kakih 30.000. Ob pomoči Jugoslovanske matice in Družbe svetih Cirila in Metoda so si člani uredili knjižnico, pripravljali dramske predstave, imeli pevski zbor in tamburaški orkester ter do leta 1935 slovensko nedeljsko šolo. Prirejali so pustovanja, plesne prireditve in proslave, na katerih so nastopali tudi na Dunaju delujoči slovenski umetniki. Krožek je imel podporo pri jugoslovanskem poslaništvu in pisarni Kongresa evropskih manjšin, ki jo je v letih od 1928 do 1939 na Dunaju vodil Josip Vilfan. “Slovenski krožek na Dunaju” je deloval do začetka druge svetovne vojne, po njej pa so njegovo izročilo nadaljevali “Dunajski krožek”, ustanovljen leta 1977, in druga združenja Slovencev, ki so živeli na Dunaju.
—–
Zaradi občutljivost za življenjske probleme in smisla za fino karikiranje in satiro je bil francoski režiser in igralec JACQUES TATI eden najpopularnejših avtorjev povojne filmske komedije. Med njegovimi najbolj znanimi filmi, v katerih je smešil nekatere plati francoskega malomeščanstva, sta tudi “Gospod Hulot na počitnicah” in “Moj stric”. Jacques Tati, s pravim imenom Jacques Tatischeff, se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti.
Kmetovalec – list kmetijske družbe Franjo Perič, od preporodovca do ekonomista Majda Potokar – ena naših najpomembnejših igralk povojnega časa *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Premrl Vojko, zgled primorskega upornika proti fašizmu Kaznovan poskus sodelovanja z britansko obveščevalno službo Prvo tekmovanje za pohorsko Zlato lisico *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* Dunajska razstava Kluba slovenskih umetnikov »Sava« Lidija Osterc in ilustracije za otroke Zadnja ustava Socialistične republike Slovenije
Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
John Jerič, slovenski publicist in urednik v Združenih državah Viktor Avbelj - od borca za pravico do tožilca v montiranem političnem procesu Stanko Uršič in teorija množic pri pouku matematike *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški botanik Friedrich Martin Joseph Welwitsch in rastlina iz grba Namibije Albin Kjuder - škofovske pravice za jugoslovanski del tržaško-koprske škofije Ivan Čargo, samosvoj slog in risbe z rdečim svinčnikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Ahácel in “Pesme po Koroškim ino Štajarskim znane” Prenova naše psihiatrične službe in Janez Kanoni »Sto enainštirideset metrov! Svetovni rekord: Jože Šlibar, Jugoslavija!« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Maister, oče generala in pesnika Rudolfa Maistra - Vojanova Albin Vengust - pobudnik letalskega reševanja v naših gorah Poezija Meter Rainer - pesmi, polne humorja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Peter Budkovič, začetnik slovenske enigmatike Sopranistka Vera Lacić in njene lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov