Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

12.10.2017


Gozdarski  strokovnjak  MARTIN  ČOKL  je leta 1931 diplomiral na Kmetijsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu, nato pa delal pri banski upravi in Kmetijski zbornici v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v italijanskih in nemških  taboriščih, nazadnje v Dachauu. Po letu 1948 je delal na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo, pozneje pa postal izredni profesor za dendrometrijo (to je veda o merjenju višine in debeline dreves) na Biotehniški fakulteti. Izpopolnjeval in racionaliziral je metode za urejanje gozdov, meritve lesnih zalog in prirastke lesa ter proučeval dejavnike, ki vplivajo na gozdni donos.

Objavil je vrsto knjižnih del ter razprav in študij. Njegov Gozdarski priročnik je še po desetletjih glavni strokovni vir operativnim strokovnjakom. Patentiral je tudi vrsto gozdarskih merskih pripomóčkov in instrumentov (med drugim gozdarski polimeter in višinomer) ter zanje napisal natančna navodila. Bil je tudi urednik Gozdarskega vestnika. Za svoje delo je med drugim prejel odlikovanje srebrni red dela leta 1966, red republike z bronastim vencem ob upokojitvi leta 1979, ter najvišje naravoslovno priznanje – Jesenkovo nagrado za publikacijo »Merjenje gozdnih sestojev in njihovega potenciala«. Martin Čokl se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Zíbiki v okolici Šmarja pri Jelšah.

—–

JOŽEF KOŠIČ je bil prvi načrtni opisovalec ljudskega življenja na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1788 v Bogojini pri Murski Soboti, mašniško posvečenje pa je prejel 1811. leta. Pisal je o življenju in kulturi rojakov; zlasti o bivališčih, prehrani, noši, gospodarstvu, šegah, verovanju, šolah in slovstvu. Ob naslonitvi na Slomškova dela je napisal vzgojno knjigo za madžarske Slovence ter pripravil pregled madžarske in prekmurske zgodovine. Jožef Košič je priredil tudi več nabožnih knjig in prevedel madžarsko slovnico.

—–

Arhitekt in slikar BORIS KOBE  se je rodil na današnji dan leta 1905 v Ljubljani.  Arhitekturo je študiral v Ljubljani, slikarstvo pa v Parizu. Nekaj časa je bil samostojni umetnik, nato pa ljubljanski mestni arhitekt. Od leta 1946 do 1974 je bil profesor za prostoročno risanje in barvne študije na oddelku za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Dobil je tudi Prešernovo nagrado. Pred vojno je sodeloval pri izvedbi nekaterih Plečnikovih del, po vojni pa je med drugim samostojno zasnoval most čez Gruberjev prekop in prve stanovanjske bloke v Savskem naselju v Ljubljani ter sodeloval pri urejanju stare Ljubljane.

Pomemben je njegov delež pri arhitekturni zasnovi nekaterih spomenikov, predvsem pomnikov narodnoosvobodilnega boja: na Svetem Urhu pri Ljubljani, na Vrhniki, v Trbovljah, Dražgošah in Podljubelju.  Kot slikar je Boris Kobe večinoma slikal krajine in tihožitja, poleg tega pa je ustvarjal tudi monotipije in ilustracije.

—–

Zdravnik JANEZ  FETICH  je diplomiral v Ljubljani, se nato izpopolnjeval v Zagrebu, na Poljskem in v Švici in leta 1959 doktoriral. Pozneje je bil predstojnik Dermatovenerološke klinike v Ljubljani in redni profesor na medicinski fakulteti; v letih od 1967 do 69 je bil tudi njen dekan. Leta 1979 je bil izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Med drugim je preučeval nekatere redkejše kožne bolezni, alergične medikamentozne izpuščaje, patogenezo aken in klasifikacijo malignih tumorjev kože. Več kot tri desetletja se je ukvarjal z epidemiologijo spolnih bolezni v Sloveniji in s socialnomedicinskimi vidiki spolno prenosljivih bolezni. Janez Fetich se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.

—–

“Slovenski krožek na Dunaju” – ustanovljen je bil na današnji dan pred 90-imi leti – je združeval številne na Dunaju živeče Slovence; v tistem obdobju jih je tam živelo kakih 30.000. Ob pomoči Jugoslovanske matice in Družbe svetih Cirila in Metoda so si člani uredili knjižnico, pripravljali dramske predstave, imeli pevski zbor in tamburaški orkester ter do leta 1935 slovensko nedeljsko šolo. Prirejali so pustovanja, plesne prireditve in proslave, na katerih so nastopali tudi na Dunaju delujoči slovenski umetniki. Krožek je imel podporo pri jugoslovanskem poslaništvu in pisarni Kongresa evropskih manjšin, ki jo je v letih od 1928 do 1939 na Dunaju vodil Josip Vilfan. “Slovenski krožek na Dunaju” je deloval do začetka druge svetovne vojne, po njej pa so njegovo izročilo nadaljevali “Dunajski krožek”, ustanovljen leta 1977, in druga združenja Slovencev, ki so živeli na Dunaju.

—–

Zaradi občutljivost za življenjske probleme in smisla za fino karikiranje in satiro je bil francoski režiser in igralec JACQUES  TATI eden najpopularnejših avtorjev povojne filmske komedije. Med njegovimi najbolj znanimi filmi, v katerih je smešil nekatere plati francoskega malomeščanstva, sta tudi “Gospod Hulot na počitnicah” in “Moj stric”. Jacques Tati, s pravim imenom Jacques Tatischeff, se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti.


Na današnji dan

6278 epizod

Na današnji dan

6278 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

12.10.2017


Gozdarski  strokovnjak  MARTIN  ČOKL  je leta 1931 diplomiral na Kmetijsko-gozdarski fakulteti v Zagrebu, nato pa delal pri banski upravi in Kmetijski zbornici v Ljubljani. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v italijanskih in nemških  taboriščih, nazadnje v Dachauu. Po letu 1948 je delal na Inštitutu za gozdno in lesno gospodarstvo, pozneje pa postal izredni profesor za dendrometrijo (to je veda o merjenju višine in debeline dreves) na Biotehniški fakulteti. Izpopolnjeval in racionaliziral je metode za urejanje gozdov, meritve lesnih zalog in prirastke lesa ter proučeval dejavnike, ki vplivajo na gozdni donos.

Objavil je vrsto knjižnih del ter razprav in študij. Njegov Gozdarski priročnik je še po desetletjih glavni strokovni vir operativnim strokovnjakom. Patentiral je tudi vrsto gozdarskih merskih pripomóčkov in instrumentov (med drugim gozdarski polimeter in višinomer) ter zanje napisal natančna navodila. Bil je tudi urednik Gozdarskega vestnika. Za svoje delo je med drugim prejel odlikovanje srebrni red dela leta 1966, red republike z bronastim vencem ob upokojitvi leta 1979, ter najvišje naravoslovno priznanje – Jesenkovo nagrado za publikacijo »Merjenje gozdnih sestojev in njihovega potenciala«. Martin Čokl se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti v Zíbiki v okolici Šmarja pri Jelšah.

—–

JOŽEF KOŠIČ je bil prvi načrtni opisovalec ljudskega življenja na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1788 v Bogojini pri Murski Soboti, mašniško posvečenje pa je prejel 1811. leta. Pisal je o življenju in kulturi rojakov; zlasti o bivališčih, prehrani, noši, gospodarstvu, šegah, verovanju, šolah in slovstvu. Ob naslonitvi na Slomškova dela je napisal vzgojno knjigo za madžarske Slovence ter pripravil pregled madžarske in prekmurske zgodovine. Jožef Košič je priredil tudi več nabožnih knjig in prevedel madžarsko slovnico.

—–

Arhitekt in slikar BORIS KOBE  se je rodil na današnji dan leta 1905 v Ljubljani.  Arhitekturo je študiral v Ljubljani, slikarstvo pa v Parizu. Nekaj časa je bil samostojni umetnik, nato pa ljubljanski mestni arhitekt. Od leta 1946 do 1974 je bil profesor za prostoročno risanje in barvne študije na oddelku za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo. Dobil je tudi Prešernovo nagrado. Pred vojno je sodeloval pri izvedbi nekaterih Plečnikovih del, po vojni pa je med drugim samostojno zasnoval most čez Gruberjev prekop in prve stanovanjske bloke v Savskem naselju v Ljubljani ter sodeloval pri urejanju stare Ljubljane.

Pomemben je njegov delež pri arhitekturni zasnovi nekaterih spomenikov, predvsem pomnikov narodnoosvobodilnega boja: na Svetem Urhu pri Ljubljani, na Vrhniki, v Trbovljah, Dražgošah in Podljubelju.  Kot slikar je Boris Kobe večinoma slikal krajine in tihožitja, poleg tega pa je ustvarjal tudi monotipije in ilustracije.

—–

Zdravnik JANEZ  FETICH  je diplomiral v Ljubljani, se nato izpopolnjeval v Zagrebu, na Poljskem in v Švici in leta 1959 doktoriral. Pozneje je bil predstojnik Dermatovenerološke klinike v Ljubljani in redni profesor na medicinski fakulteti; v letih od 1967 do 69 je bil tudi njen dekan. Leta 1979 je bil izvoljen za rednega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Med drugim je preučeval nekatere redkejše kožne bolezni, alergične medikamentozne izpuščaje, patogenezo aken in klasifikacijo malignih tumorjev kože. Več kot tri desetletja se je ukvarjal z epidemiologijo spolnih bolezni v Sloveniji in s socialnomedicinskimi vidiki spolno prenosljivih bolezni. Janez Fetich se je rodil na današnji dan leta 1921 v Ljubljani.

—–

“Slovenski krožek na Dunaju” – ustanovljen je bil na današnji dan pred 90-imi leti – je združeval številne na Dunaju živeče Slovence; v tistem obdobju jih je tam živelo kakih 30.000. Ob pomoči Jugoslovanske matice in Družbe svetih Cirila in Metoda so si člani uredili knjižnico, pripravljali dramske predstave, imeli pevski zbor in tamburaški orkester ter do leta 1935 slovensko nedeljsko šolo. Prirejali so pustovanja, plesne prireditve in proslave, na katerih so nastopali tudi na Dunaju delujoči slovenski umetniki. Krožek je imel podporo pri jugoslovanskem poslaništvu in pisarni Kongresa evropskih manjšin, ki jo je v letih od 1928 do 1939 na Dunaju vodil Josip Vilfan. “Slovenski krožek na Dunaju” je deloval do začetka druge svetovne vojne, po njej pa so njegovo izročilo nadaljevali “Dunajski krožek”, ustanovljen leta 1977, in druga združenja Slovencev, ki so živeli na Dunaju.

—–

Zaradi občutljivost za življenjske probleme in smisla za fino karikiranje in satiro je bil francoski režiser in igralec JACQUES  TATI eden najpopularnejših avtorjev povojne filmske komedije. Med njegovimi najbolj znanimi filmi, v katerih je smešil nekatere plati francoskega malomeščanstva, sta tudi “Gospod Hulot na počitnicah” in “Moj stric”. Jacques Tati, s pravim imenom Jacques Tatischeff, se je rodil na današnji dan pred 110-imi leti.


05.06.2023

11. junij - nova povojna šolska zakonodaja (1946)

Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist


05.06.2023

10. junij - mornar na vojni ladji »Szent Istvan«

Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika


05.06.2023

9. junij - 583 slovenskih žrtev nacistične evtanazije

Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča


05.06.2023

8. junij - Primož Trubar za 505. rojstni dan dobi vrtnico

Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju


05.06.2023

7. junij - dan slovenskih izgnancev

Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


05.06.2023

6. junij - »Dol z rdečo buržoazijo!« (1968)

Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra


05.06.2023

5. junij - politično motiviran umor študenta - protestnika (1937)

Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani


29.05.2023

4. junij - pred 100 leti se je rodil škof dr. Vekoslav Grmič

“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.05.2023

3. junij - 300 let od rojstva utemeljitelja naše botanične vede

Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – zaradi partije na Goli otok Slovenija dobi svojo tiskovno agencijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.05.2023

2. junij - prisega vojakov v učnih centrih Teritorialne obrambe

Pisateljica in njena zgodovinska tematika Na binkoštno nedeljo odprta železniška proga od Gradca do Celja Koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo


29.05.2023

1. junij - 160 let železniške povezava Celovca z Mariborom

Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.05.2023

31. maj - prvi Hamlet na slovenskih gledaliških deskah

Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija Ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem


29.05.2023

30. maj - politično preslišana Majniška deklaracija

Zborovodja tržaških pevskih zborov Učitelj slikarstva v Münchnu Prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


29.05.2023

29. maj - dr. Ivan Šušteršič (1863) zagovornik trialistične ureditve monarhije

»Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.05.2023

28. maj - 120 let Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko

Dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije Primorski politik 19. stoletja Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.05.2023

27. maj - Angleški potopisec Edward Brown in polihistor Janez V. Valvazor

»Soški vitez« Lojze Grozde - drugi slovenski blaženi Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.05.2023

26. maj - 80 let trilogije "Bobri" Janeza Jalna

Predana otrokom in gledališkemu ustvarjanju Začetki kinematografije v Ljubljani Vrt spominov in tovarištva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.05.2023

25. maj - Janez Polda, smučarski skakalec, ki je prestavljal meje

Mehki dramski sopran za klasične operne vloge Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica kot poklon vladarju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.05.2023

24. maj - Branka Jurca, urednica Cicibana in književnica

Naravoslovec in avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Čebelarski učitelj praktik Poseben umetnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*


21.05.2023

23. maj - Pekrski dogodki 1991, uvod v jugoslovanske vojne

Odličen oblikovalec ljudske komike Arhitekt pomembnih ljubljanskih stavb Elektrotehnik in Slovenski elektrotehniški slovar


Stran 27 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov