Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zgodovinar FRAN ZWITTER se je rodil na današnji dan leta 1905 v Beli Cerkvi. Doktoriral je v Ljubljani leta 1929 in se nato izpopolnjeval v Parizu. Zavzemal se je za povezovanje zgodovinopisja s sociologijo in ekonomijo, vpeljal je vanj sociološko-statistično metodo, hkrati pa se je usmeril v raziskovanje zgodovine novega veka, jugoslovanske in slovenske ter zgodovine habsburške monarhije. Ob izbruhu druge svetovne vojne je postal predsednik komisije za mejna vprašanja pri izvršilnem odboru Osvobodilne fronte, po konfinaciji v Apricu v Italiji pa je leta 1944 prevzel vodenje znanstvenega inštituta pri predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta na Rogu.
Po vojni je bil redni profesor za občo zgodovino novega veka na filozofski fakulteti v Ljubljani, v letih od 1952 do 54 rektor ljubljanske univerze, leta 1958 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, prejel pa je tudi častni doktorat univerze v Ljubljani. V svojih knjigah in študijah je Fran Zwitter vztrajno opozarjal na socialne korenine zgodovinskih tokov ter pokazal izjemen občutek za analizo in sintezo. Z angažiranim odnosom do sodobnosti in prepričanjem, da ni prihodnosti brez poznavanja zgodovine, je vplival na generacije slovenskih zgodovinarjev.
—–
Manj znano je, da Ljubljana ni bila edino slovensko mesto s trolejbusnim prometom. Okroglega pol stoletja prej je namreč v Piranu začel voziti trolejbus, nekaj let pozneje pa ga je zamenjal tramvaj. Ker je nova ozkotirna železniška proga med Trstom in Porečem obšla Piran, so se občinski možje odločili za “breztirnični tramvaj”, kot so sprva imenovali trolejbus. Kupili so tri vozila, v vsakem pa se je lahko peljalo petindvajset potnikov.
Na današnji dan leta 1909 je bila trolejbusna proga izročena javnemu prometu. Potekala je od Tartinijevega trga v Piranu po cesti ob pristanišču, mimo ladjedelnice in naprej v Portorož ter do obalne železnice. Ta trolejbusna proga je bila prvi takšen poskus pri nas ter hkrati prvi na Balkanu; prvi trolejbusi so sicer začeli voziti že leta 1901v Dresdnu v Nemčiji. Trolejbusna povezava med Piranom in Lucijo je delovala dve leti, leta 1912 pa so to nalogo prevzeli tramvaji.
—–
12. soška ofenziva oktobra leta 1917 je bila ena najbolj uspelih prebojnih akcij v prvi svetovni vojni, ob 11. soški ofenzivi pa tudi največji vojaški spopad na slovenskih tleh. 12. ofenziva je bila posledica dotedanjih italijanskih ofenziv, ki so močno oslabile avstro-ogrsko armado. Ta je zaprosila za pomoč zaveznico Nemčijo in skupaj sta poslali na fronto nove čete, opremo in strelivo. Med drugim so pripeljali 1,500.000 granat, 2.000 kilometrov zažigalnih vrvic, 230.000 jeklenih čelad, 50.000 parov derez, 200 vagonov sanitetnega materiala in zdravil ter veliko klavne živine, konj, hrane in krme.
12. ofenziva se je začela na današnji dan pred sto leti. S hitrim avstrijsko-nemškim prodorom so ob podpori plinskih in topniških napadov že prvi dan zasedli Kobarid; pozneje so to akcijo imenovali »čudež pri Kobaridu«. Italijanski odpor je bil strt na Matajurju, napadalci pa so naglo napredovali po dolini reke Nadiže vse do Piave. Ta bitka sodi med največje v visokogorskem svetu v vojaški zgodovini. 29 mesecev trajajoči boji ob reki Soči so v dvanajstih ofenzivah zahtevali okoli 187.000 življenj, ranjenih oziroma zastrupljenih je bilo skoraj 700.000 ljudi, izginulih ali ujetih pa več kot 524.000.
Na soški fronti so se bojevali tudi slovenski fantje. Avstro-ogrsko poveljstvo je postopno poslalo tja tudi vse polke, ki so sodili v vojaško območje III. korpusa s sedežem v Gradcu. V njih je bilo od 50 do 82 odstotkov slovenskih fantov in mož. Natančnih podatkov o naših padlih na soški fronti ni, domnevajo pa, da je na vseh bojiščih prve svetovne vojne umrlo približno 35.000 Slovencev
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zgodovinar FRAN ZWITTER se je rodil na današnji dan leta 1905 v Beli Cerkvi. Doktoriral je v Ljubljani leta 1929 in se nato izpopolnjeval v Parizu. Zavzemal se je za povezovanje zgodovinopisja s sociologijo in ekonomijo, vpeljal je vanj sociološko-statistično metodo, hkrati pa se je usmeril v raziskovanje zgodovine novega veka, jugoslovanske in slovenske ter zgodovine habsburške monarhije. Ob izbruhu druge svetovne vojne je postal predsednik komisije za mejna vprašanja pri izvršilnem odboru Osvobodilne fronte, po konfinaciji v Apricu v Italiji pa je leta 1944 prevzel vodenje znanstvenega inštituta pri predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta na Rogu.
Po vojni je bil redni profesor za občo zgodovino novega veka na filozofski fakulteti v Ljubljani, v letih od 1952 do 54 rektor ljubljanske univerze, leta 1958 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, prejel pa je tudi častni doktorat univerze v Ljubljani. V svojih knjigah in študijah je Fran Zwitter vztrajno opozarjal na socialne korenine zgodovinskih tokov ter pokazal izjemen občutek za analizo in sintezo. Z angažiranim odnosom do sodobnosti in prepričanjem, da ni prihodnosti brez poznavanja zgodovine, je vplival na generacije slovenskih zgodovinarjev.
—–
Manj znano je, da Ljubljana ni bila edino slovensko mesto s trolejbusnim prometom. Okroglega pol stoletja prej je namreč v Piranu začel voziti trolejbus, nekaj let pozneje pa ga je zamenjal tramvaj. Ker je nova ozkotirna železniška proga med Trstom in Porečem obšla Piran, so se občinski možje odločili za “breztirnični tramvaj”, kot so sprva imenovali trolejbus. Kupili so tri vozila, v vsakem pa se je lahko peljalo petindvajset potnikov.
Na današnji dan leta 1909 je bila trolejbusna proga izročena javnemu prometu. Potekala je od Tartinijevega trga v Piranu po cesti ob pristanišču, mimo ladjedelnice in naprej v Portorož ter do obalne železnice. Ta trolejbusna proga je bila prvi takšen poskus pri nas ter hkrati prvi na Balkanu; prvi trolejbusi so sicer začeli voziti že leta 1901v Dresdnu v Nemčiji. Trolejbusna povezava med Piranom in Lucijo je delovala dve leti, leta 1912 pa so to nalogo prevzeli tramvaji.
—–
12. soška ofenziva oktobra leta 1917 je bila ena najbolj uspelih prebojnih akcij v prvi svetovni vojni, ob 11. soški ofenzivi pa tudi največji vojaški spopad na slovenskih tleh. 12. ofenziva je bila posledica dotedanjih italijanskih ofenziv, ki so močno oslabile avstro-ogrsko armado. Ta je zaprosila za pomoč zaveznico Nemčijo in skupaj sta poslali na fronto nove čete, opremo in strelivo. Med drugim so pripeljali 1,500.000 granat, 2.000 kilometrov zažigalnih vrvic, 230.000 jeklenih čelad, 50.000 parov derez, 200 vagonov sanitetnega materiala in zdravil ter veliko klavne živine, konj, hrane in krme.
12. ofenziva se je začela na današnji dan pred sto leti. S hitrim avstrijsko-nemškim prodorom so ob podpori plinskih in topniških napadov že prvi dan zasedli Kobarid; pozneje so to akcijo imenovali »čudež pri Kobaridu«. Italijanski odpor je bil strt na Matajurju, napadalci pa so naglo napredovali po dolini reke Nadiže vse do Piave. Ta bitka sodi med največje v visokogorskem svetu v vojaški zgodovini. 29 mesecev trajajoči boji ob reki Soči so v dvanajstih ofenzivah zahtevali okoli 187.000 življenj, ranjenih oziroma zastrupljenih je bilo skoraj 700.000 ljudi, izginulih ali ujetih pa več kot 524.000.
Na soški fronti so se bojevali tudi slovenski fantje. Avstro-ogrsko poveljstvo je postopno poslalo tja tudi vse polke, ki so sodili v vojaško območje III. korpusa s sedežem v Gradcu. V njih je bilo od 50 do 82 odstotkov slovenskih fantov in mož. Natančnih podatkov o naših padlih na soški fronti ni, domnevajo pa, da je na vseh bojiščih prve svetovne vojne umrlo približno 35.000 Slovencev
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Neveljaven email naslov