Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

15.12.2017


Čeprav je LAVOSLAV SCHWENTNER – rodil se je na današnji dan leta 1865 na Vranskem – imel nekaj predhodnikov med Slovenci in priseljenimi založniki, upravičeno velja za prvega sodobnega, evropsko usmerjenega založnika. Prav zaradi sodelovanja z avtorji slovenske moderne si je pridobil tudi sloves kulturnega delavca, pobudnika in pospeševalca dobrih in tudi lepih (po zunanji podobi) slovenskih knjižnih izdaj.
Že kot mlad založnik je v zadnjih letih 19.stoletja začel Schwentner s prvimi glasbenimi izdajami in poskrbel za številne natise tisti čas pomembnih slovenskih skladateljev. Izdal je tudi prvo Župančičevo pesniško zbirko, prvo zbirko Cankarjevih črtic, posmrtno je natisnil Kettejeve “Poezije” ter Murnove “Pesmi in romance”. Sicer pa je od 27-ih Cankarjevih knjig izdal kar dvajset, izdajal pa je dela še drugih sodobnikov. Po založniku in knjigotržcu Lavoslavu Schwentnerju so poimenovali tudi nagrado “za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva ter priznanje za delo v bralni kulturi v Sloveniji ter med Slovenci zunaj meja domovine”.
—–
Pravni teoretik in diplomat LEONID PITAMIC je diplomiral leta 1908 na Dunaju. Ob ustanovitvi univerze v Ljubljani leta 1919 je postal redni profesor za javnopravne predmete na pravni fakulteti v Ljubljani in njen prvi dekan; v letih 1925 in 26 je bil tudi rektor univerze. Bil je častni doktor katoliške univerze v Washingtonu, dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu in od leta 1938 do 1948, ko ga prezidij ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije ni potrdil
za rednega člana, tudi član Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Objavil je več knjižnih del in okoli sedemdeset monografij, člankov in razprav.
Leonid Pitamic je bil po prvi svetovni vojni član jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci, član mednarodne komisije za razmejitev med Jugoslavijo in Avstrijo, v letih 1920 in 21 je vodil predsedstvo Deželne vlade v Ljubljani, od 1929. do 1934. leta pa je bil izredni poslanik Kraljevine Jugoslavije v Združenih državah Amerike. Leonid Pitamic se je rodil na današnji dan leta 1885 v Postojni.
—–
Arheolog PETER PETRU je doktoriral leta 1966 v Ljubljani. Med drugim je bil ravnatelj Narodnega muzeja in izredni profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je predaval rimsko provincialno arheologijo. Raziskoval je najdišča Neviodunum -Krško, Šempeter v Savinjski dolini, Sveti Pavel nad Vrtovinom in v Ajdovščini, z raziskavo Ajdovskega gradca nad Vranjem pa je uvedel novo vrednotenje poznorimskih višinskih postojank. Bil je dopisni član nemškega in avstrijskega arheološkega instituta, predsednik slovenskega in jugoslovanskega arheloškega društva ter Muzejske skupnosti Slovenije. Peter Petru se je rodil na današnji dan leta 1930 v Laškem.


Na današnji dan

6272 epizod

Na današnji dan

6272 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

15.12.2017


Čeprav je LAVOSLAV SCHWENTNER – rodil se je na današnji dan leta 1865 na Vranskem – imel nekaj predhodnikov med Slovenci in priseljenimi založniki, upravičeno velja za prvega sodobnega, evropsko usmerjenega založnika. Prav zaradi sodelovanja z avtorji slovenske moderne si je pridobil tudi sloves kulturnega delavca, pobudnika in pospeševalca dobrih in tudi lepih (po zunanji podobi) slovenskih knjižnih izdaj.
Že kot mlad založnik je v zadnjih letih 19.stoletja začel Schwentner s prvimi glasbenimi izdajami in poskrbel za številne natise tisti čas pomembnih slovenskih skladateljev. Izdal je tudi prvo Župančičevo pesniško zbirko, prvo zbirko Cankarjevih črtic, posmrtno je natisnil Kettejeve “Poezije” ter Murnove “Pesmi in romance”. Sicer pa je od 27-ih Cankarjevih knjig izdal kar dvajset, izdajal pa je dela še drugih sodobnikov. Po založniku in knjigotržcu Lavoslavu Schwentnerju so poimenovali tudi nagrado “za pomemben prispevek k razvoju založništva in knjigotrštva ter priznanje za delo v bralni kulturi v Sloveniji ter med Slovenci zunaj meja domovine”.
—–
Pravni teoretik in diplomat LEONID PITAMIC je diplomiral leta 1908 na Dunaju. Ob ustanovitvi univerze v Ljubljani leta 1919 je postal redni profesor za javnopravne predmete na pravni fakulteti v Ljubljani in njen prvi dekan; v letih 1925 in 26 je bil tudi rektor univerze. Bil je častni doktor katoliške univerze v Washingtonu, dopisni član Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti v Zagrebu in od leta 1938 do 1948, ko ga prezidij ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije ni potrdil
za rednega člana, tudi član Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Objavil je več knjižnih del in okoli sedemdeset monografij, člankov in razprav.
Leonid Pitamic je bil po prvi svetovni vojni član jugoslovanske delegacije na pariški mirovni konferenci, član mednarodne komisije za razmejitev med Jugoslavijo in Avstrijo, v letih 1920 in 21 je vodil predsedstvo Deželne vlade v Ljubljani, od 1929. do 1934. leta pa je bil izredni poslanik Kraljevine Jugoslavije v Združenih državah Amerike. Leonid Pitamic se je rodil na današnji dan leta 1885 v Postojni.
—–
Arheolog PETER PETRU je doktoriral leta 1966 v Ljubljani. Med drugim je bil ravnatelj Narodnega muzeja in izredni profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je predaval rimsko provincialno arheologijo. Raziskoval je najdišča Neviodunum -Krško, Šempeter v Savinjski dolini, Sveti Pavel nad Vrtovinom in v Ajdovščini, z raziskavo Ajdovskega gradca nad Vranjem pa je uvedel novo vrednotenje poznorimskih višinskih postojank. Bil je dopisni član nemškega in avstrijskega arheološkega instituta, predsednik slovenskega in jugoslovanskega arheloškega društva ter Muzejske skupnosti Slovenije. Peter Petru se je rodil na današnji dan leta 1930 v Laškem.


25.10.2024

2. november - prvi latinski razlagalec Svetega pisma iz antične Poetovie (303)

Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta


25.10.2024

1. november - generalske epolete na majorjevih ramenih (1918)

Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


10.10.2024

18. oktober - Maks Arbajter (1924) inštruktor športnega letenja v Burmi

Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem


10.10.2024

17. oktober - /najbrž/ prvi uradni dokument v slovenščini (1570)

Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino


10.10.2024

16. oktober - Feri Novak (1906) arhitektov pečat Murski Soboti

Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije


10.10.2024

15. oktober - Simon Gregorčič (1844) "goriški slavček"

Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina


10.10.2024

14. oktober - Feliks Lobe (1894) pionir ljubljanske strojne fakultete

Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov