Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 14. stoletju so tudi na Slovenskem začeli nastajati cehi – združenja rokodelcev oziroma obrtnikov iste stroke z monopolno pravico do opravljanja poklica in prodaje v mestnih naselbinah in njihovi bližnji okolici. Na Slovenskem so začeli nastajati v štirinajstem stoletju in so izginili šele v drugi polovici devetnajstega. Vladarji so jih vedno znova potrjevali, od petnajstega stoletja pa tudi omejevali. Pri nas so bile razvite vse obrti – največje so imele cehe, manjše pa so se pridruževale večjim. Zelo razvit je bil pekovski ceh, ki mu je cesar Karel IV. na današnji dan leta 1728 znova potrdil pravice in dolžnosti.
Sicer pa je bilo v Ljubljani nekaj pekarn že v začetku 16. stoletja. Cena kruha za določeno vrsto je bila vedno enaka, glede na ceno žita se je spreminjala le njegova teža. Peki niso hoteli peči ne finega kruha iz pšenične moke, ker so imeli izgubo, ne krofov, ker so zanje porabili preveč masti in ne rogljičev, ker so jih spominjali na turško obleganje mesta.
Kruh so prodajali pod Trančo. Ker je prodajalna ovirala pešce in jezdece, je mestni svet leta 1552 sklenil sezidati novo kruharno; v njej so pekom oddajali v najem predalnike, mize in klopi, prodaja kruha pa ni bila dovoljena nikjer drugje. Vsakih štirinajst dni so morali peki javno objaviti ceno žita in s tem posredno tudi ceno kruha.
Sodnikov namestnik je vsak teden obhodil pekarne in dal stehtati štruce. Nepoštene peke so za kazen v košari namakali v Ljubljanici, ob tržnih dneh pa so morali sedeti na sramotilni klopi pred osrednjo kruharno. Plačati so morali tudi globo; od te je dobil polovico meščanski špital, polovico pa so si delili mestni sodniki in tehtničarji.
—–
Na današnji dan leta 1892 se je v Pulju rodil raketni inženir in strokovnjak za vesoljsko tehniko HERMAN POTOČNIK – NOORDUNG. Med prvo svetovno vojno je bil na frontah v Galiciji, Srbiji, Bosni in na Soči, leta 1919 pa so ga zaradi tuberkuloze upokojili. Štiri leta zatem je na dunajski visoki tehniški šoli diplomiral kot specialist za raketno tehniko. Leta 1929 je v Berlinu izdal knjigo “Problem vožnje po vesolju” ter z njo postal eden izmed utemeljiteljev vesoljske tehnike. Zasluga Hermana Potočnika je prav v tem, da je približal pionirska teoretska prizadevanja na področju raketne in vesoljske tehnike njihovemu praktičnemu uresničevanju.
—–
Na današnji dan leta 1945 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Društvo slovenskih skladateljev; njegov prvi predsednik je bil Karol Pahor. Predzgodovino tega strokovnega združenja skladateljev in glasbenih piscev lahko vežemo na založniško politiko Glasbene matice od 70-ih let 19. stoletja do konca druge svetovne vojne ter na vrsto glasbenih revij, ki so v prvi polovici 20. stoletja načrtno izdajale dela slovenskih skladateljev.
Pomemben del so bila tudi prizadevanja slovenske sekcije jugoslovanskega združenja skladateljev, ki je v desetletju pred drugo svetovno vojno postavila jasen delovni koncept za zaščito in uveljavitev naših skladateljev. Nastanek Društva slovenskih skladateljev je našim glasbenim ustvarjalcem odprl nove in velike možnosti: sprva je Društvo skrbelo za izvajanje njihovih del, kmalu pa je svoje delovanje razširilo z edicijami, se povezalo z drugimi evropskimi založbami, pod pokroviteljstvom društva pa poleg Kluba mladih skladateljev delujejo tudi sekcije določenih glasbenih zvrsti: za sakralno glasbo, za jazz in zabavno glasbo, za zborovsko, za didaktično ter za elektroakustično glasbo.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V 14. stoletju so tudi na Slovenskem začeli nastajati cehi – združenja rokodelcev oziroma obrtnikov iste stroke z monopolno pravico do opravljanja poklica in prodaje v mestnih naselbinah in njihovi bližnji okolici. Na Slovenskem so začeli nastajati v štirinajstem stoletju in so izginili šele v drugi polovici devetnajstega. Vladarji so jih vedno znova potrjevali, od petnajstega stoletja pa tudi omejevali. Pri nas so bile razvite vse obrti – največje so imele cehe, manjše pa so se pridruževale večjim. Zelo razvit je bil pekovski ceh, ki mu je cesar Karel IV. na današnji dan leta 1728 znova potrdil pravice in dolžnosti.
Sicer pa je bilo v Ljubljani nekaj pekarn že v začetku 16. stoletja. Cena kruha za določeno vrsto je bila vedno enaka, glede na ceno žita se je spreminjala le njegova teža. Peki niso hoteli peči ne finega kruha iz pšenične moke, ker so imeli izgubo, ne krofov, ker so zanje porabili preveč masti in ne rogljičev, ker so jih spominjali na turško obleganje mesta.
Kruh so prodajali pod Trančo. Ker je prodajalna ovirala pešce in jezdece, je mestni svet leta 1552 sklenil sezidati novo kruharno; v njej so pekom oddajali v najem predalnike, mize in klopi, prodaja kruha pa ni bila dovoljena nikjer drugje. Vsakih štirinajst dni so morali peki javno objaviti ceno žita in s tem posredno tudi ceno kruha.
Sodnikov namestnik je vsak teden obhodil pekarne in dal stehtati štruce. Nepoštene peke so za kazen v košari namakali v Ljubljanici, ob tržnih dneh pa so morali sedeti na sramotilni klopi pred osrednjo kruharno. Plačati so morali tudi globo; od te je dobil polovico meščanski špital, polovico pa so si delili mestni sodniki in tehtničarji.
—–
Na današnji dan leta 1892 se je v Pulju rodil raketni inženir in strokovnjak za vesoljsko tehniko HERMAN POTOČNIK – NOORDUNG. Med prvo svetovno vojno je bil na frontah v Galiciji, Srbiji, Bosni in na Soči, leta 1919 pa so ga zaradi tuberkuloze upokojili. Štiri leta zatem je na dunajski visoki tehniški šoli diplomiral kot specialist za raketno tehniko. Leta 1929 je v Berlinu izdal knjigo “Problem vožnje po vesolju” ter z njo postal eden izmed utemeljiteljev vesoljske tehnike. Zasluga Hermana Potočnika je prav v tem, da je približal pionirska teoretska prizadevanja na področju raketne in vesoljske tehnike njihovemu praktičnemu uresničevanju.
—–
Na današnji dan leta 1945 je bilo v Ljubljani ustanovljeno Društvo slovenskih skladateljev; njegov prvi predsednik je bil Karol Pahor. Predzgodovino tega strokovnega združenja skladateljev in glasbenih piscev lahko vežemo na založniško politiko Glasbene matice od 70-ih let 19. stoletja do konca druge svetovne vojne ter na vrsto glasbenih revij, ki so v prvi polovici 20. stoletja načrtno izdajale dela slovenskih skladateljev.
Pomemben del so bila tudi prizadevanja slovenske sekcije jugoslovanskega združenja skladateljev, ki je v desetletju pred drugo svetovno vojno postavila jasen delovni koncept za zaščito in uveljavitev naših skladateljev. Nastanek Društva slovenskih skladateljev je našim glasbenim ustvarjalcem odprl nove in velike možnosti: sprva je Društvo skrbelo za izvajanje njihovih del, kmalu pa je svoje delovanje razširilo z edicijami, se povezalo z drugimi evropskimi založbami, pod pokroviteljstvom društva pa poleg Kluba mladih skladateljev delujejo tudi sekcije določenih glasbenih zvrsti: za sakralno glasbo, za jazz in zabavno glasbo, za zborovsko, za didaktično ter za elektroakustično glasbo.
Pobudnik prvega slovenskega pisateljskega društva Pevska pedagoginja uglednih opernih ustvarjalcev Operni glas za lirske vloge
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Neveljaven email naslov