Humanist BRIKCIJ PRÉPROST je po študiju na dunajski artistični fakulteti tam najprej predaval aristotelsko filozofijo; trikrat je bil njen dekan. Pozneje je bil profesor na teološki fakulteti in osemkrat tudi dekan, 1491. in 1497. leta pa tudi rektor dunajske univerze. V oporoki je določil, naj se del njegove zapuščine namenja za dve štipendiji slovenskim študentom. Brikcij Préprost se je rodil okoli leta 1445 v Celju.

—–

Na današnji dan leta 1829 se je v Šentjurju pri Celju rodil zdravnik in skladatelj BENJAMIN IPAVEC. Bil je zdravnik v Gradcu, od leta 1871 do 1898 pa primarij tamkajšnje otroške bolnišnice. Komponirati je začel že kot gimnazijec, v Gradcu pa se je zasebno izpopolnjeval v kompoziciji. Ustvarjal je še v svojih poznih letih in takrat napisal najboljša dela. Vseskozi je bil tesno povezan s slovenskim glasbenim življenjem, čeprav je ves čas živel v Gradcu. Ob slovenskem narodnostnem prebujanju je pisal zborovske skladbe in kantate, z opero “Teharski plemiči” pa je ustvaril prvo slovensko romantično opero z zgodovinsko snovjo.

Umetniško so najboljši njegovi samospevi – uglasbil jih je približno sedemdeset. Številni se odlikujejo z bogastvom melodike, barvitim harmonskim stavkom, jasno obliko in občutjem, v katerem je veliko prisrčne domačnosti. Ti samospevi so Benjaminu Ipavcu prinesli naziv “slovenski Schubert” in slovenska vokalna lirika je z njim dosegla prvi kakovostni vrh ter visoko raven evropskega romantičnega samospeva.

—–

FRANC KOS je bil največji in najbolj sistematičen znanstveni delavec v prvi generaciji slovenskih kritičnih in na univerzi strokovno izšolanih zgodovinarjev. Sistematično je obravnaval zgodovino Slovencev in slovensko ozemlje do leta 1200. Njegovo najpomembnejše delo je “Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku”. Delo zajema obdobje od leta 500 do 1246 in sodi med temeljna dela slovenskega zgodovinopisja. Franc Kos se je rodil na današnji dan leta 1853 v Selcah.
—–

Pesnica in prevajalka LILI NOVY, hči avstrijskega plemiča in slovenske matere, se je rodila na današnji dan leta 1885 v Gradcu. Kmalu po rojstvu se je s starši preselila v Ljubljano. Imela je zasebno francosko in nemško izobrazbo, dobro je poznala klasično in sodobno nemško ter avstrijsko literaturo, po prvi svetovni vojni pa se je vse bolj uvrščala v slovensko kulturno okolje. Po srečanju z Župančičem je začela prevajati njegovo poezijo in tudi poezijo starejših slovenskih pesnikov.

Za kongres mednarodne ženske zveze je leta 1936 pripravila prevod Prešernovih pesmi v nemščino. Ta velja za njen najboljši prevodni izbor. Bila je samosvoja pesnica, njena lirika je temeljila na čutni erotiki, iskanju sreče, resignaciji in občutku osamljenosti. Po drugi svetovni vojni je Lili Novy pisala otroško poezijo, spominske zapise, krajše eseje in črtice.