Delovanje stavbenika  PETRA  IZ  LJUBLJANE je izpričano na koncu 15. in v začetku 16. stoletja. Njegovo delo je podružnična cerkev Simona in Jude na pokopališču na Viču v Ljubljani; njegovo mojstrsko znamenje je vklesano v sklepnik zvezdasto-rebrastega oboka v prezbiteriju. Leta 1508 je  sezidal prezbiterij in dve oltarni menzi za staro cerkev svetega Krištofa v Ljubljani (stala je na prostoru današnjega Gospodarskega razstavišča), njegovo delo pa je verjetno tudi ljubljanski Rotovž. Po slogovnih značilnostih  pripada Peter iz Ljubljane krogu gorenjskih stavbenikov.

—–

Bloške smučarje in njihovo “čudno hojo po zasneženih gorah” je opisoval že Janez Vajkard Valvasor, bloški kaplan Jože Bevk – Podgrívarski pa je na današnji dan leta 1845 v “Kmetijskih in rokodelskih novicah” zapisal tole: “Celo ženske ob nedeljah po šmečéh – smučeh – pridejo k službi božji. Prav srce se človeku veseli, kadar po debelem snegu in čez visoke zamete urno šmečé potiskajo. Hoja v hrib je bolj težavna in kesna, ker je treba na ovinke hoditi, navzdol pa, kdor je vajen, se ko blisk po gladkem spusti.”

—– 

Pravnik  ALOJZIJ  FINŽGAR  se je rodil na današnji dan leta 1902 v Škofji Loki.  Doktoriral je leta 1928 v Ljubljani. V začetku druge svetovne vojne je bil izseljen na Hrvaško, nato pa je do konca vojne služboval v  Banjaluki. Po vojni je delal na slovenskem ministrstvu za pravosodje, od leta 1955 pa je bil profesor za civilno in rodbinsko pravo na ljubljanski pravni fakulteti. Bil je med prvimi sistemskimi oblikovalci osebnostnega  prava  in osebnostnih pravic. V mnogih razpravah in člankih  je preučeval tudi družbeno lastnino in njeno pravno ureditev v raznih fazah njenega razvoja v Jugoslaviji.

—–

Publicist in pisatelj  FRAN  JEZA   je pred drugo svetovno vojno na univerzi v Gradcu končal študij etnografije in etnologije. Kot član Akademskega društva Zarja je po okupaciji leta 1941 deloval v univerzitetnem odboru Osvobodilne fronte, kmalu pa so ga Italijani aretirali in obsodili na trideset let ječe. Po vrnitvi iz koncentracijskih taborišč se je zaposlil v uredništvu časopisa Slovenski poročevalec. Ker se ni strinjal s tedanjim jugoslovanskim režimom, je leta 1948 prebegnil v Italijo. Najprej je delal pri zavezniški poročevalski agenciji v Trstu, po letu 1954 pa je kot neodvisni časnikar pri “Radiu Trst A” urejal kulturna poročila, pisal novele, drame in igre za otroke ter prevajal. Bil je ustanovitelj in sourednik revij “Stvarnost” in “Stvarnost in svoboda”, s prispevki v tujem tisku pa je evropsko javnost seznanjal s svojimi vizionarskimi stališči o nujnosti politične osamosvojitve Slovenije ter vključevanju Slovencev v srednjeevropsko skupnost. Fran Jeza se je rodil na današnji dan leta 1916 na Hajdini pri Ptuju.

—–

Na današji dan pred 70-imi leti je slovenska vlada izdala odločbo o ustanovitvi Slovenske filharmonije, glasbene ustanove, namenjene predvsem gojitvi orkestralne glasbe. Z njeno ustanovitvijo se je obnovila pomembna 250-letna tradicija ustanov in glasbene reprodukcije na Slovenskem od Academie philharmonicorum naprej.