Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gozdarski strokovnjak in varstvenik narave LEOPOLD HUFNAGL je leta 1881 diplomiral na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju ter bil nato več kot pet desetletij upravitelj in glavni direktor Auerspergove posesti na Kočevskem. Izdelal je gospodarske načrte za njegove gozdove ter izvirno metodo za urejanje prebiralnih gozdov na visokem krasu – v gozdu so izbirali le posamezna drevesa, primerna za posek. Zaradi uporabe te metode so velike površine visokokraških gozdov v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni ostale razmeroma dobro ohranjene. Hufnagl je objavil več kot deset knjig in priročnikov o urejanju gozdov – nekatera dela so dosegla celo deset ponatisov – in postavil več industrijskih obratov, med njimi veliko parno žago na Rogu. Leopold Hufnagl se je rodil na današnji dan lpred 160-imi leti v Trautendorfu v Avstriji.
—–
Zgodovinar in geograf SILVO KRANJEC se je rodil na današnji dan leta 1892 v Ljubljani. Diplomiral je na Dunaju, nato pa je bil gimnazijski profesor v Ljubljani. Znanstvenemu delu se je posvečal najprej kot zgodovinar: napisal je kronološki pregled zgodovine jugoslovanskih narodov, pregled zgodovine Evrope v 19. stoletju in več del o sodobni zgodovini Slovencev. Bil je soavtor sedemnajstih geografskih šolskih učbenikov, ki so doživeli 59 izdaj. Silvo Kranjec je bil več desetletij med vodilnimi avtorji, ki so pisali o metodologiji pouka geografije.
—–
Operni in koncertni pevec JANEZ LIPUŠČEK je študiral na Državnem konservatoriju v Ljubljani in leta 1942 postal solist v Operi Slovenskega narodnega gledališča. Lepoto glasu, v katerem sta se povezovali liričnost in jedra krhkost, je združeval s pristnim igralskim talentom. Koncertno je nastopal predvsem kot prvi tenorist Slovenskega okteta od njegove ustanovitve leta 1951. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.
—–
Danes je silvestrovo. Zadnji dan v letu se imenuje po papežu Silvestru, ki goduje na današnji dan. Vrhovni cerkveni poglavar je bil od 31. decembra leta 314 do svoje smrti na silvestrovo leta 335. O njem je ohranjenih veliko zgodb in legend, zanesljivih zgodovinskih podatkov pa ni veliko. Pripisujejo mu izjemno razgledanost, veliko dobrotljivost in ljubeznivost. V zgodovino se je zapisal kot ustanovitelj številnih cerkva, nad grobom svetega Petra pa je dal zgraditi prvo Petrovo cerkev. Zadnjemu dnevu v letu pravimo Slovenci tudi staro leto, težko pričakovana pa je seveda »najdaljša noč v letu« ali silvestrska noč, ki je trdno zasidrana v ljudskih običajih in velja za enega najpomembnejših dogodkov v letu.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Gozdarski strokovnjak in varstvenik narave LEOPOLD HUFNAGL je leta 1881 diplomiral na Visoki šoli za kmetijstvo in gozdarstvo na Dunaju ter bil nato več kot pet desetletij upravitelj in glavni direktor Auerspergove posesti na Kočevskem. Izdelal je gospodarske načrte za njegove gozdove ter izvirno metodo za urejanje prebiralnih gozdov na visokem krasu – v gozdu so izbirali le posamezna drevesa, primerna za posek. Zaradi uporabe te metode so velike površine visokokraških gozdov v Sloveniji, na Hrvaškem in v Bosni ostale razmeroma dobro ohranjene. Hufnagl je objavil več kot deset knjig in priročnikov o urejanju gozdov – nekatera dela so dosegla celo deset ponatisov – in postavil več industrijskih obratov, med njimi veliko parno žago na Rogu. Leopold Hufnagl se je rodil na današnji dan lpred 160-imi leti v Trautendorfu v Avstriji.
—–
Zgodovinar in geograf SILVO KRANJEC se je rodil na današnji dan leta 1892 v Ljubljani. Diplomiral je na Dunaju, nato pa je bil gimnazijski profesor v Ljubljani. Znanstvenemu delu se je posvečal najprej kot zgodovinar: napisal je kronološki pregled zgodovine jugoslovanskih narodov, pregled zgodovine Evrope v 19. stoletju in več del o sodobni zgodovini Slovencev. Bil je soavtor sedemnajstih geografskih šolskih učbenikov, ki so doživeli 59 izdaj. Silvo Kranjec je bil več desetletij med vodilnimi avtorji, ki so pisali o metodologiji pouka geografije.
—–
Operni in koncertni pevec JANEZ LIPUŠČEK je študiral na Državnem konservatoriju v Ljubljani in leta 1942 postal solist v Operi Slovenskega narodnega gledališča. Lepoto glasu, v katerem sta se povezovali liričnost in jedra krhkost, je združeval s pristnim igralskim talentom. Koncertno je nastopal predvsem kot prvi tenorist Slovenskega okteta od njegove ustanovitve leta 1951. Rodil se je na današnji dan leta 1914 v Ljubljani.
—–
Danes je silvestrovo. Zadnji dan v letu se imenuje po papežu Silvestru, ki goduje na današnji dan. Vrhovni cerkveni poglavar je bil od 31. decembra leta 314 do svoje smrti na silvestrovo leta 335. O njem je ohranjenih veliko zgodb in legend, zanesljivih zgodovinskih podatkov pa ni veliko. Pripisujejo mu izjemno razgledanost, veliko dobrotljivost in ljubeznivost. V zgodovino se je zapisal kot ustanovitelj številnih cerkva, nad grobom svetega Petra pa je dal zgraditi prvo Petrovo cerkev. Zadnjemu dnevu v letu pravimo Slovenci tudi staro leto, težko pričakovana pa je seveda »najdaljša noč v letu« ali silvestrska noč, ki je trdno zasidrana v ljudskih običajih in velja za enega najpomembnejših dogodkov v letu.
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Neveljaven email naslov