Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Veleposestnik, politik, podjetnik in glasbenik JOSIP PANGERC je še ne 20 let star postal tajnik občine Dolina pri Trstu, bil pozneje njen župan in štirikrat nadžupan, pa cesarski in kraljevi deželni odbornik, ustanovitelj področnih vinarskih in kmetijskih zadrug ter ustanovitelj in ravnatelj hranilnice in posojilnice v Dolini. V občini je uvedel izključno slovensko uradovanje, zaslužen pa je tudi za izgradnjo novih šol v Dolini, Boljuncu, Borštu, Ospu in Ricmanjih.
Vsestranski je bil tudi na kulturnem področju: bil je organist, skladatelj in pevovodja. Med drugimi je ustanovil slovensko izobraževalno in pevsko društvo “Valentin Vodnik”, s katerim je leta 1905 nastopil tudi na slavnostnem odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani. Josip Pangerc se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Dolini pri Trstu.
——
Gorski vodnik ANTON TÔŽBAR – MEDVED je znan predvsem po boju z medvedom na pobočju Planje nad dolino Belega potoka. To se je zgodilo 24. aprila leta 1871. Medved mu je, preden je poginil, odtrgal spodnjo čeljust z jezikom vred, vendar je Tožbar preživel, živel še dvajset let in postal znamenitost Trente. Ko je leta 1877 prišel tja botanik in planinski pisatelj Julius Kugy, ga je v zlatem obdobju njegovega odkrivanja Julijskih Alp spremljal prav Tožbar. Pozneje je postal vodnik Nemško-avstrijskega planinskega društva. Anton Tožbar – Medved se je rodil na današnji dan leta 1835 v Trenti.
—–
Z avstrijsko ustavo marca leta 1849 so prišle vse dobrodelne ustanove v deželno last. Tako je tudi ljubljansko bolnišnico dobila Kranjska dežela. Kmalu se je pokazalo, da je premajhna, saj je bilo bolnikov, tudi duševnih, vse več. Leta 1870 se je v civilni bolnišnici na Ajdovščini v Ljubljani zdravilo že 50 duševnih bolnikov, šestdeset pa so jih nagnetli v neustrezne prostore na Poljanskem nasipu. Tedaj je s slovitim referatom z naslovom “Blaznice, kokršne morajo biti in kaj je njih namen” nastopil doktor Karel Bleiweis in predlagal, da bi kupili Krisperjevo posestvo na Studencu v Polju pri Ljubljani ter na njem zgradili ustrezno bolnišnico. Na današnji dan leta 1881 je bila Deželna blaznica Studenec, prva bolnišnica za duševno bolne na Slovenskem, odprta, vanjo pa so naselili 77 bolnikov.
——
Na današnji dan leta 1883 se je v Kandiji pri Novem mestu rodil pripovednik in pesnik MILAN PUGELJ. Najprej je pisal impresionistično liriko ljubezenske in refleksivne vsebine, veliko pomembnejši pa je njegov pripovedniški opus. Obsega izključno kratke prozne oblike različnih zvrsti; teh je izdal osem samostojnih zbirk. V drugem desetletju prejšnjega stoletja je bil Pugelj ob Cankarju najbolj plodovit in tudi najizrazitejši novelist. Njegovo pripovedništvo preveva prizadevanje po sintezi novoromantičnih prvin ter naturalističnih in postnaturalističnih teženj. Osrednji temi sta ljubezen in smrt v najpogosteje tragikomično zarisanem vsakdanjem svetu urbanih ali podeželskih malih ljudi. Med službovanjem v Narodnem gledališču v Ljubljani je Milan Pugelj prevedel in priredil nekaj dramskih besedil, opernih in operetnih libretov ter večkrat tudi režiral.
—–
Slovenci smo dobili prve znamke po propadu avstro-ogrske monarhije in po ustanovitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Predhodnice naših prvih znamk so tako imenovane celjske izdaje. To so avstrijske znamke, pretiskane s poudarjenim napisom “Slovenija”, ki pa nikoli niso bile v rednem poštnem prometu. Prve čisto slovenske znamke so znameniti verigarji. Prvo serijo so izdali na današnji dan leta 1919. Osnutke zanje je naredil slikar Ivan Vavpotič, ime pa so dobile po motivu sužnja, ki trga verige. Za verigarja je Vavpotiču poziral znani orodni telovadec in poznejši dobitnik olimpijske medalje Stane Derganc.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Veleposestnik, politik, podjetnik in glasbenik JOSIP PANGERC je še ne 20 let star postal tajnik občine Dolina pri Trstu, bil pozneje njen župan in štirikrat nadžupan, pa cesarski in kraljevi deželni odbornik, ustanovitelj področnih vinarskih in kmetijskih zadrug ter ustanovitelj in ravnatelj hranilnice in posojilnice v Dolini. V občini je uvedel izključno slovensko uradovanje, zaslužen pa je tudi za izgradnjo novih šol v Dolini, Boljuncu, Borštu, Ospu in Ricmanjih.
Vsestranski je bil tudi na kulturnem področju: bil je organist, skladatelj in pevovodja. Med drugimi je ustanovil slovensko izobraževalno in pevsko društvo “Valentin Vodnik”, s katerim je leta 1905 nastopil tudi na slavnostnem odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani. Josip Pangerc se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Dolini pri Trstu.
——
Gorski vodnik ANTON TÔŽBAR – MEDVED je znan predvsem po boju z medvedom na pobočju Planje nad dolino Belega potoka. To se je zgodilo 24. aprila leta 1871. Medved mu je, preden je poginil, odtrgal spodnjo čeljust z jezikom vred, vendar je Tožbar preživel, živel še dvajset let in postal znamenitost Trente. Ko je leta 1877 prišel tja botanik in planinski pisatelj Julius Kugy, ga je v zlatem obdobju njegovega odkrivanja Julijskih Alp spremljal prav Tožbar. Pozneje je postal vodnik Nemško-avstrijskega planinskega društva. Anton Tožbar – Medved se je rodil na današnji dan leta 1835 v Trenti.
—–
Z avstrijsko ustavo marca leta 1849 so prišle vse dobrodelne ustanove v deželno last. Tako je tudi ljubljansko bolnišnico dobila Kranjska dežela. Kmalu se je pokazalo, da je premajhna, saj je bilo bolnikov, tudi duševnih, vse več. Leta 1870 se je v civilni bolnišnici na Ajdovščini v Ljubljani zdravilo že 50 duševnih bolnikov, šestdeset pa so jih nagnetli v neustrezne prostore na Poljanskem nasipu. Tedaj je s slovitim referatom z naslovom “Blaznice, kokršne morajo biti in kaj je njih namen” nastopil doktor Karel Bleiweis in predlagal, da bi kupili Krisperjevo posestvo na Studencu v Polju pri Ljubljani ter na njem zgradili ustrezno bolnišnico. Na današnji dan leta 1881 je bila Deželna blaznica Studenec, prva bolnišnica za duševno bolne na Slovenskem, odprta, vanjo pa so naselili 77 bolnikov.
——
Na današnji dan leta 1883 se je v Kandiji pri Novem mestu rodil pripovednik in pesnik MILAN PUGELJ. Najprej je pisal impresionistično liriko ljubezenske in refleksivne vsebine, veliko pomembnejši pa je njegov pripovedniški opus. Obsega izključno kratke prozne oblike različnih zvrsti; teh je izdal osem samostojnih zbirk. V drugem desetletju prejšnjega stoletja je bil Pugelj ob Cankarju najbolj plodovit in tudi najizrazitejši novelist. Njegovo pripovedništvo preveva prizadevanje po sintezi novoromantičnih prvin ter naturalističnih in postnaturalističnih teženj. Osrednji temi sta ljubezen in smrt v najpogosteje tragikomično zarisanem vsakdanjem svetu urbanih ali podeželskih malih ljudi. Med službovanjem v Narodnem gledališču v Ljubljani je Milan Pugelj prevedel in priredil nekaj dramskih besedil, opernih in operetnih libretov ter večkrat tudi režiral.
—–
Slovenci smo dobili prve znamke po propadu avstro-ogrske monarhije in po ustanovitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Predhodnice naših prvih znamk so tako imenovane celjske izdaje. To so avstrijske znamke, pretiskane s poudarjenim napisom “Slovenija”, ki pa nikoli niso bile v rednem poštnem prometu. Prve čisto slovenske znamke so znameniti verigarji. Prvo serijo so izdali na današnji dan leta 1919. Osnutke zanje je naredil slikar Ivan Vavpotič, ime pa so dobile po motivu sužnja, ki trga verige. Za verigarja je Vavpotiču poziral znani orodni telovadec in poznejši dobitnik olimpijske medalje Stane Derganc.
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Knjižna dela nabožnega pisca Pravnik in zavzet planinski organizator Najstnik, ki je uporništvu proti nacizmu plačal z življenjem
Igralec s poudarjeno toplo človeško noto Tretji žalostni transport iz Celja Tolarski bankovci iz Velike Britanije, kovanci s Slovaške
Slovenski liberalni prvak Za napredek kmetijskega šolstva Prvi slovenski vzpon na katerega izmed osemtisočakov
Narodni svet Slovencev, Hrvatov in Srbov v Zagrebu Igralka in pesnica Ljubljanski dvojčici, spočeti nekoliko drugače
Obveščevalec in slikar Spodbuda goriški galeriji Partizan ob zahodni meji
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Osrednja osebnost slovenske bibliografije Igralska pot od gledališča do televizije Morija za zidom mariborskih sodnih zaporov
Razprava o numerični teoriji Začetnik radiokarbonskega datiranja pri nas Najstarejše delujoče slovensko društvo v Južni Ameriki
Literat in socialna vprašanja Prekmurje – tedaj Slovenska krajina – dobi gimnazijo Ko so denarne bone zamenjali pravi tolarji
Bančnik pomagal generalu Maistru "Pri nas je takšno leglo vsestransko zajedalskih duš, da za državni grb predlagam uš" »Pevec magičnega eksistencializma«
Skladatelj, ki je Zdravljici dal melodijo Ustanovitelj inštituta za antropologijo Prvi slovenski metropolit
Prvi slovenski časopisni urednik pred sodiščem Poplave v Ljubljani Začetki Teritorialne obrambe
Neveljaven email naslov