Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Veleposestnik, politik, podjetnik in glasbenik JOSIP PANGERC je še ne 20 let star postal tajnik občine Dolina pri Trstu, bil pozneje njen župan in štirikrat nadžupan, pa cesarski in kraljevi deželni odbornik, ustanovitelj področnih vinarskih in kmetijskih zadrug ter ustanovitelj in ravnatelj hranilnice in posojilnice v Dolini. V občini je uvedel izključno slovensko uradovanje, zaslužen pa je tudi za izgradnjo novih šol v Dolini, Boljuncu, Borštu, Ospu in Ricmanjih.
Vsestranski je bil tudi na kulturnem področju: bil je organist, skladatelj in pevovodja. Med drugimi je ustanovil slovensko izobraževalno in pevsko društvo “Valentin Vodnik”, s katerim je leta 1905 nastopil tudi na slavnostnem odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani. Josip Pangerc se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Dolini pri Trstu.
——
Gorski vodnik ANTON TÔŽBAR – MEDVED je znan predvsem po boju z medvedom na pobočju Planje nad dolino Belega potoka. To se je zgodilo 24. aprila leta 1871. Medved mu je, preden je poginil, odtrgal spodnjo čeljust z jezikom vred, vendar je Tožbar preživel, živel še dvajset let in postal znamenitost Trente. Ko je leta 1877 prišel tja botanik in planinski pisatelj Julius Kugy, ga je v zlatem obdobju njegovega odkrivanja Julijskih Alp spremljal prav Tožbar. Pozneje je postal vodnik Nemško-avstrijskega planinskega društva. Anton Tožbar – Medved se je rodil na današnji dan leta 1835 v Trenti.
—–
Z avstrijsko ustavo marca leta 1849 so prišle vse dobrodelne ustanove v deželno last. Tako je tudi ljubljansko bolnišnico dobila Kranjska dežela. Kmalu se je pokazalo, da je premajhna, saj je bilo bolnikov, tudi duševnih, vse več. Leta 1870 se je v civilni bolnišnici na Ajdovščini v Ljubljani zdravilo že 50 duševnih bolnikov, šestdeset pa so jih nagnetli v neustrezne prostore na Poljanskem nasipu. Tedaj je s slovitim referatom z naslovom “Blaznice, kokršne morajo biti in kaj je njih namen” nastopil doktor Karel Bleiweis in predlagal, da bi kupili Krisperjevo posestvo na Studencu v Polju pri Ljubljani ter na njem zgradili ustrezno bolnišnico. Na današnji dan leta 1881 je bila Deželna blaznica Studenec, prva bolnišnica za duševno bolne na Slovenskem, odprta, vanjo pa so naselili 77 bolnikov.
——
Na današnji dan leta 1883 se je v Kandiji pri Novem mestu rodil pripovednik in pesnik MILAN PUGELJ. Najprej je pisal impresionistično liriko ljubezenske in refleksivne vsebine, veliko pomembnejši pa je njegov pripovedniški opus. Obsega izključno kratke prozne oblike različnih zvrsti; teh je izdal osem samostojnih zbirk. V drugem desetletju prejšnjega stoletja je bil Pugelj ob Cankarju najbolj plodovit in tudi najizrazitejši novelist. Njegovo pripovedništvo preveva prizadevanje po sintezi novoromantičnih prvin ter naturalističnih in postnaturalističnih teženj. Osrednji temi sta ljubezen in smrt v najpogosteje tragikomično zarisanem vsakdanjem svetu urbanih ali podeželskih malih ljudi. Med službovanjem v Narodnem gledališču v Ljubljani je Milan Pugelj prevedel in priredil nekaj dramskih besedil, opernih in operetnih libretov ter večkrat tudi režiral.
—–
Slovenci smo dobili prve znamke po propadu avstro-ogrske monarhije in po ustanovitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Predhodnice naših prvih znamk so tako imenovane celjske izdaje. To so avstrijske znamke, pretiskane s poudarjenim napisom “Slovenija”, ki pa nikoli niso bile v rednem poštnem prometu. Prve čisto slovenske znamke so znameniti verigarji. Prvo serijo so izdali na današnji dan leta 1919. Osnutke zanje je naredil slikar Ivan Vavpotič, ime pa so dobile po motivu sužnja, ki trga verige. Za verigarja je Vavpotiču poziral znani orodni telovadec in poznejši dobitnik olimpijske medalje Stane Derganc.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Veleposestnik, politik, podjetnik in glasbenik JOSIP PANGERC je še ne 20 let star postal tajnik občine Dolina pri Trstu, bil pozneje njen župan in štirikrat nadžupan, pa cesarski in kraljevi deželni odbornik, ustanovitelj področnih vinarskih in kmetijskih zadrug ter ustanovitelj in ravnatelj hranilnice in posojilnice v Dolini. V občini je uvedel izključno slovensko uradovanje, zaslužen pa je tudi za izgradnjo novih šol v Dolini, Boljuncu, Borštu, Ospu in Ricmanjih.
Vsestranski je bil tudi na kulturnem področju: bil je organist, skladatelj in pevovodja. Med drugimi je ustanovil slovensko izobraževalno in pevsko društvo “Valentin Vodnik”, s katerim je leta 1905 nastopil tudi na slavnostnem odkritju Prešernovega spomenika v Ljubljani. Josip Pangerc se je rodil na današnji dan pred 150-imi leti v Dolini pri Trstu.
——
Gorski vodnik ANTON TÔŽBAR – MEDVED je znan predvsem po boju z medvedom na pobočju Planje nad dolino Belega potoka. To se je zgodilo 24. aprila leta 1871. Medved mu je, preden je poginil, odtrgal spodnjo čeljust z jezikom vred, vendar je Tožbar preživel, živel še dvajset let in postal znamenitost Trente. Ko je leta 1877 prišel tja botanik in planinski pisatelj Julius Kugy, ga je v zlatem obdobju njegovega odkrivanja Julijskih Alp spremljal prav Tožbar. Pozneje je postal vodnik Nemško-avstrijskega planinskega društva. Anton Tožbar – Medved se je rodil na današnji dan leta 1835 v Trenti.
—–
Z avstrijsko ustavo marca leta 1849 so prišle vse dobrodelne ustanove v deželno last. Tako je tudi ljubljansko bolnišnico dobila Kranjska dežela. Kmalu se je pokazalo, da je premajhna, saj je bilo bolnikov, tudi duševnih, vse več. Leta 1870 se je v civilni bolnišnici na Ajdovščini v Ljubljani zdravilo že 50 duševnih bolnikov, šestdeset pa so jih nagnetli v neustrezne prostore na Poljanskem nasipu. Tedaj je s slovitim referatom z naslovom “Blaznice, kokršne morajo biti in kaj je njih namen” nastopil doktor Karel Bleiweis in predlagal, da bi kupili Krisperjevo posestvo na Studencu v Polju pri Ljubljani ter na njem zgradili ustrezno bolnišnico. Na današnji dan leta 1881 je bila Deželna blaznica Studenec, prva bolnišnica za duševno bolne na Slovenskem, odprta, vanjo pa so naselili 77 bolnikov.
——
Na današnji dan leta 1883 se je v Kandiji pri Novem mestu rodil pripovednik in pesnik MILAN PUGELJ. Najprej je pisal impresionistično liriko ljubezenske in refleksivne vsebine, veliko pomembnejši pa je njegov pripovedniški opus. Obsega izključno kratke prozne oblike različnih zvrsti; teh je izdal osem samostojnih zbirk. V drugem desetletju prejšnjega stoletja je bil Pugelj ob Cankarju najbolj plodovit in tudi najizrazitejši novelist. Njegovo pripovedništvo preveva prizadevanje po sintezi novoromantičnih prvin ter naturalističnih in postnaturalističnih teženj. Osrednji temi sta ljubezen in smrt v najpogosteje tragikomično zarisanem vsakdanjem svetu urbanih ali podeželskih malih ljudi. Med službovanjem v Narodnem gledališču v Ljubljani je Milan Pugelj prevedel in priredil nekaj dramskih besedil, opernih in operetnih libretov ter večkrat tudi režiral.
—–
Slovenci smo dobili prve znamke po propadu avstro-ogrske monarhije in po ustanovitvi Države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Predhodnice naših prvih znamk so tako imenovane celjske izdaje. To so avstrijske znamke, pretiskane s poudarjenim napisom “Slovenija”, ki pa nikoli niso bile v rednem poštnem prometu. Prve čisto slovenske znamke so znameniti verigarji. Prvo serijo so izdali na današnji dan leta 1919. Osnutke zanje je naredil slikar Ivan Vavpotič, ime pa so dobile po motivu sužnja, ki trga verige. Za verigarja je Vavpotiču poziral znani orodni telovadec in poznejši dobitnik olimpijske medalje Stane Derganc.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov