Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravnik in veterinar JOŽEF IGNACIJ FANTON DE BRUNN je bil potomec znane ljubljanske družine kirurgov. Rodil se je na današnji dan leta 1754. Srednjo šolo in filozofske študije je končal v Ljubljani, medicino pa je doštudiral na Dunaju. Kot stanovski fizik je v letih od 1781 do 1787 služboval v Ljubljani, bil nato pomožni zdravnik in veterinar v Idriji, leta 1789 pa je postal kranjski stanovski učitelj živinozdravstva. Občasno je predaval tudi na ljubljanskem mediko-kirurškem liceju. Leta 1784 je Jožef Ignacij Fanton de Brunn prevedel Wolsteinove “Bukvice od živinskih bolezni za kmetéške ludi”, prvo delo o živinozdravstvu v Sloveniji.
—–
Na današnji dan leta 1882 se je v Ljubljani rodil režiser, igralec in glasbenik PAVEL RASBERGER. Od leta 1900 je pel v opernem zboru Deželnega gledališča v Ljubljani, bil nekaj let mestni kapelnik, pevovodja in organist v Bakru na Hrvaškem, od leta 1919 pa je nastopal v mariborskem gledališču. Med drugo svetovno vojno je nezaposlen živel v Ljubljani, nato pa se je vrnil v Maribor ter deloval kot igralec, pevec in režiser dramskih del, oper in operet. Odigral je približno tristo vlog. Med njimi so bile najuspešnejše uprizoritve likov iz slovenske dramatike. Pavel Rasberger je napisal tudi tri operete in knjigo spominov.
—–
Pravnik in umetnostni zgodovinar MARIJAN MAROLT se je rodil na današnji dan leta 1902 na Vrhniki. Leta 1932 je tam odprl odvetniško pisarno, potem pa pred koncem druge svetovne vojne pobegnil v Argentino. V Buenos Airesu je bil pravnik pri Društvu Slovencev, sodeloval je pri organiziranju slovenske skupnosti ter bil prvi in dolgoletni tajnik Slovenske kulturne akcije ter ravnatelj in profesor njene umetniške šole. Uveljavil se je kot pisec krajše proze in bil vodilni likovni kritik. Marijan Marolt je tudi prvi obdelal nagrobno plastiko 15. in 16. stoletja, ohranjeno v opatijski cerkvi v Celju, priskrbel novo gradivo za razumevanje zgodnjih del slikarja Fortunata Berganta in napisal roman o slikarju Jožefu Petkovšku.
—–
MARIJAN VODOPIVEC je leta 1945 diplomiral iz klavirja na srednji glasbeni šoli v Ljubljani, leta 1975 pa iz kompozicije na Akademiji za glasbo. Kmalu po koncu druge svetovne vojne je začel delati v glasbenem uredništvu Radia Ljubljana; pet let je bil tudi njegov glavni in odgovorni urednik. Radijske programe je obogatil z novimi oblikami dela, na primer z javnimi oddajami »Pokaži, kaj znaš« in bil je med ustanovitelji Simfoničnega orkestra. Napisal je glasbo za kakih stopetdeset radijskih iger, za številne televizijske drame in nadaljevanke (»Male oglase«, na primer), za film »Srečno, Kekec« in še za štiri celovečerne filme ter scensko glabo za okoli sto predstav slovenskih gledališč. Komponiral je tudi krajše orkestralne skladbe, komorno glasbo in samospeve. Marijan Vodopivec se je rodil na današnji dan leta 1920 v Ljubljani.
—–
Zdravnik JOŽE LOKAR je diplomiral na medicinski fakulteti v Ljubljani, leta 1968 opravil specialistični izpit iz nevropsihiatrije in leta 1974 doktoriral. 1985. Leta je postal redni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani. Objavil je več kot sto strokovno-znanstvenih člankov, v letih od 1962 do 64 pa je bil prvi urednik revije “Medicinski razgledi”. Rodil se je na današnji dan leta 1939 v Slovenski Bistrici.
6273 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zdravnik in veterinar JOŽEF IGNACIJ FANTON DE BRUNN je bil potomec znane ljubljanske družine kirurgov. Rodil se je na današnji dan leta 1754. Srednjo šolo in filozofske študije je končal v Ljubljani, medicino pa je doštudiral na Dunaju. Kot stanovski fizik je v letih od 1781 do 1787 služboval v Ljubljani, bil nato pomožni zdravnik in veterinar v Idriji, leta 1789 pa je postal kranjski stanovski učitelj živinozdravstva. Občasno je predaval tudi na ljubljanskem mediko-kirurškem liceju. Leta 1784 je Jožef Ignacij Fanton de Brunn prevedel Wolsteinove “Bukvice od živinskih bolezni za kmetéške ludi”, prvo delo o živinozdravstvu v Sloveniji.
—–
Na današnji dan leta 1882 se je v Ljubljani rodil režiser, igralec in glasbenik PAVEL RASBERGER. Od leta 1900 je pel v opernem zboru Deželnega gledališča v Ljubljani, bil nekaj let mestni kapelnik, pevovodja in organist v Bakru na Hrvaškem, od leta 1919 pa je nastopal v mariborskem gledališču. Med drugo svetovno vojno je nezaposlen živel v Ljubljani, nato pa se je vrnil v Maribor ter deloval kot igralec, pevec in režiser dramskih del, oper in operet. Odigral je približno tristo vlog. Med njimi so bile najuspešnejše uprizoritve likov iz slovenske dramatike. Pavel Rasberger je napisal tudi tri operete in knjigo spominov.
—–
Pravnik in umetnostni zgodovinar MARIJAN MAROLT se je rodil na današnji dan leta 1902 na Vrhniki. Leta 1932 je tam odprl odvetniško pisarno, potem pa pred koncem druge svetovne vojne pobegnil v Argentino. V Buenos Airesu je bil pravnik pri Društvu Slovencev, sodeloval je pri organiziranju slovenske skupnosti ter bil prvi in dolgoletni tajnik Slovenske kulturne akcije ter ravnatelj in profesor njene umetniške šole. Uveljavil se je kot pisec krajše proze in bil vodilni likovni kritik. Marijan Marolt je tudi prvi obdelal nagrobno plastiko 15. in 16. stoletja, ohranjeno v opatijski cerkvi v Celju, priskrbel novo gradivo za razumevanje zgodnjih del slikarja Fortunata Berganta in napisal roman o slikarju Jožefu Petkovšku.
—–
MARIJAN VODOPIVEC je leta 1945 diplomiral iz klavirja na srednji glasbeni šoli v Ljubljani, leta 1975 pa iz kompozicije na Akademiji za glasbo. Kmalu po koncu druge svetovne vojne je začel delati v glasbenem uredništvu Radia Ljubljana; pet let je bil tudi njegov glavni in odgovorni urednik. Radijske programe je obogatil z novimi oblikami dela, na primer z javnimi oddajami »Pokaži, kaj znaš« in bil je med ustanovitelji Simfoničnega orkestra. Napisal je glasbo za kakih stopetdeset radijskih iger, za številne televizijske drame in nadaljevanke (»Male oglase«, na primer), za film »Srečno, Kekec« in še za štiri celovečerne filme ter scensko glabo za okoli sto predstav slovenskih gledališč. Komponiral je tudi krajše orkestralne skladbe, komorno glasbo in samospeve. Marijan Vodopivec se je rodil na današnji dan leta 1920 v Ljubljani.
—–
Zdravnik JOŽE LOKAR je diplomiral na medicinski fakulteti v Ljubljani, leta 1968 opravil specialistični izpit iz nevropsihiatrije in leta 1974 doktoriral. 1985. Leta je postal redni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani. Objavil je več kot sto strokovno-znanstvenih člankov, v letih od 1962 do 64 pa je bil prvi urednik revije “Medicinski razgledi”. Rodil se je na današnji dan leta 1939 v Slovenski Bistrici.
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Benjamin Ipavec, mojster samospevov − »slovenski Schubert« Franc Kos in Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku Mihaela Šarič, umetnica s posluhom za odrski jezik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Štefan Modrinjak, eden najbolj izrazitih pesnikov dobe pred Prešernom Janko Benigar - življenje in delo med južnoameriškimi Indijanci "Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?" *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov