Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravnik in veterinar JOŽEF IGNACIJ FANTON DE BRUNN je bil potomec znane ljubljanske družine kirurgov. Rodil se je na današnji dan leta 1754. Srednjo šolo in filozofske študije je končal v Ljubljani, medicino pa je doštudiral na Dunaju. Kot stanovski fizik je v letih od 1781 do 1787 služboval v Ljubljani, bil nato pomožni zdravnik in veterinar v Idriji, leta 1789 pa je postal kranjski stanovski učitelj živinozdravstva. Občasno je predaval tudi na ljubljanskem mediko-kirurškem liceju. Leta 1784 je Jožef Ignacij Fanton de Brunn prevedel Wolsteinove “Bukvice od živinskih bolezni za kmetéške ludi”, prvo delo o živinozdravstvu v Sloveniji.
—–
Na današnji dan leta 1882 se je v Ljubljani rodil režiser, igralec in glasbenik PAVEL RASBERGER. Od leta 1900 je pel v opernem zboru Deželnega gledališča v Ljubljani, bil nekaj let mestni kapelnik, pevovodja in organist v Bakru na Hrvaškem, od leta 1919 pa je nastopal v mariborskem gledališču. Med drugo svetovno vojno je nezaposlen živel v Ljubljani, nato pa se je vrnil v Maribor ter deloval kot igralec, pevec in režiser dramskih del, oper in operet. Odigral je približno tristo vlog. Med njimi so bile najuspešnejše uprizoritve likov iz slovenske dramatike. Pavel Rasberger je napisal tudi tri operete in knjigo spominov.
—–
Pravnik in umetnostni zgodovinar MARIJAN MAROLT se je rodil na današnji dan leta 1902 na Vrhniki. Leta 1932 je tam odprl odvetniško pisarno, potem pa pred koncem druge svetovne vojne pobegnil v Argentino. V Buenos Airesu je bil pravnik pri Društvu Slovencev, sodeloval je pri organiziranju slovenske skupnosti ter bil prvi in dolgoletni tajnik Slovenske kulturne akcije ter ravnatelj in profesor njene umetniške šole. Uveljavil se je kot pisec krajše proze in bil vodilni likovni kritik. Marijan Marolt je tudi prvi obdelal nagrobno plastiko 15. in 16. stoletja, ohranjeno v opatijski cerkvi v Celju, priskrbel novo gradivo za razumevanje zgodnjih del slikarja Fortunata Berganta in napisal roman o slikarju Jožefu Petkovšku.
—–
MARIJAN VODOPIVEC je leta 1945 diplomiral iz klavirja na srednji glasbeni šoli v Ljubljani, leta 1975 pa iz kompozicije na Akademiji za glasbo. Kmalu po koncu druge svetovne vojne je začel delati v glasbenem uredništvu Radia Ljubljana; pet let je bil tudi njegov glavni in odgovorni urednik. Radijske programe je obogatil z novimi oblikami dela, na primer z javnimi oddajami »Pokaži, kaj znaš« in bil je med ustanovitelji Simfoničnega orkestra. Napisal je glasbo za kakih stopetdeset radijskih iger, za številne televizijske drame in nadaljevanke (»Male oglase«, na primer), za film »Srečno, Kekec« in še za štiri celovečerne filme ter scensko glabo za okoli sto predstav slovenskih gledališč. Komponiral je tudi krajše orkestralne skladbe, komorno glasbo in samospeve. Marijan Vodopivec se je rodil na današnji dan leta 1920 v Ljubljani.
—–
Zdravnik JOŽE LOKAR je diplomiral na medicinski fakulteti v Ljubljani, leta 1968 opravil specialistični izpit iz nevropsihiatrije in leta 1974 doktoriral. 1985. Leta je postal redni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani. Objavil je več kot sto strokovno-znanstvenih člankov, v letih od 1962 do 64 pa je bil prvi urednik revije “Medicinski razgledi”. Rodil se je na današnji dan leta 1939 v Slovenski Bistrici.
6240 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zdravnik in veterinar JOŽEF IGNACIJ FANTON DE BRUNN je bil potomec znane ljubljanske družine kirurgov. Rodil se je na današnji dan leta 1754. Srednjo šolo in filozofske študije je končal v Ljubljani, medicino pa je doštudiral na Dunaju. Kot stanovski fizik je v letih od 1781 do 1787 služboval v Ljubljani, bil nato pomožni zdravnik in veterinar v Idriji, leta 1789 pa je postal kranjski stanovski učitelj živinozdravstva. Občasno je predaval tudi na ljubljanskem mediko-kirurškem liceju. Leta 1784 je Jožef Ignacij Fanton de Brunn prevedel Wolsteinove “Bukvice od živinskih bolezni za kmetéške ludi”, prvo delo o živinozdravstvu v Sloveniji.
—–
Na današnji dan leta 1882 se je v Ljubljani rodil režiser, igralec in glasbenik PAVEL RASBERGER. Od leta 1900 je pel v opernem zboru Deželnega gledališča v Ljubljani, bil nekaj let mestni kapelnik, pevovodja in organist v Bakru na Hrvaškem, od leta 1919 pa je nastopal v mariborskem gledališču. Med drugo svetovno vojno je nezaposlen živel v Ljubljani, nato pa se je vrnil v Maribor ter deloval kot igralec, pevec in režiser dramskih del, oper in operet. Odigral je približno tristo vlog. Med njimi so bile najuspešnejše uprizoritve likov iz slovenske dramatike. Pavel Rasberger je napisal tudi tri operete in knjigo spominov.
—–
Pravnik in umetnostni zgodovinar MARIJAN MAROLT se je rodil na današnji dan leta 1902 na Vrhniki. Leta 1932 je tam odprl odvetniško pisarno, potem pa pred koncem druge svetovne vojne pobegnil v Argentino. V Buenos Airesu je bil pravnik pri Društvu Slovencev, sodeloval je pri organiziranju slovenske skupnosti ter bil prvi in dolgoletni tajnik Slovenske kulturne akcije ter ravnatelj in profesor njene umetniške šole. Uveljavil se je kot pisec krajše proze in bil vodilni likovni kritik. Marijan Marolt je tudi prvi obdelal nagrobno plastiko 15. in 16. stoletja, ohranjeno v opatijski cerkvi v Celju, priskrbel novo gradivo za razumevanje zgodnjih del slikarja Fortunata Berganta in napisal roman o slikarju Jožefu Petkovšku.
—–
MARIJAN VODOPIVEC je leta 1945 diplomiral iz klavirja na srednji glasbeni šoli v Ljubljani, leta 1975 pa iz kompozicije na Akademiji za glasbo. Kmalu po koncu druge svetovne vojne je začel delati v glasbenem uredništvu Radia Ljubljana; pet let je bil tudi njegov glavni in odgovorni urednik. Radijske programe je obogatil z novimi oblikami dela, na primer z javnimi oddajami »Pokaži, kaj znaš« in bil je med ustanovitelji Simfoničnega orkestra. Napisal je glasbo za kakih stopetdeset radijskih iger, za številne televizijske drame in nadaljevanke (»Male oglase«, na primer), za film »Srečno, Kekec« in še za štiri celovečerne filme ter scensko glabo za okoli sto predstav slovenskih gledališč. Komponiral je tudi krajše orkestralne skladbe, komorno glasbo in samospeve. Marijan Vodopivec se je rodil na današnji dan leta 1920 v Ljubljani.
—–
Zdravnik JOŽE LOKAR je diplomiral na medicinski fakulteti v Ljubljani, leta 1968 opravil specialistični izpit iz nevropsihiatrije in leta 1974 doktoriral. 1985. Leta je postal redni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani. Objavil je več kot sto strokovno-znanstvenih člankov, v letih od 1962 do 64 pa je bil prvi urednik revije “Medicinski razgledi”. Rodil se je na današnji dan leta 1939 v Slovenski Bistrici.
Tržaško-koprski škof in jezikoslovec Gradbenik o trajnosti materiala in konstrukcij Operna pevka in pedagoginja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najstarejša ohranjena gledališka stavba na Slovenskem Ljubljanski župan – prvi jugoslovanski diplomat v Pragi Raziskovalec glasbene teorije in vzgoje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Politik in javni delavec mora biti gmotno neodvisen« Prva kmetijska šola s slovenskim učnim jezikom 56 let po prvi Slovenija dobi drugo univerzo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graški matematik raziskovalec Kamniško - Savinjskih Alp Trpljenje primorskega ljudstva v literaturi Nacisti razglasijo Pohorje za zaprto območje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Otomanska nevarnost z dunajske smeri Zborovodja slovenskih študentov v Gradcu Zoper elektrarno, ki bi potopila 9 kilometrov doline Soče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna
Nobelova nagrada za ljubljanskega gimnazijca Prvi »vzorčni velesejem« v Ljubljani Prelomna stvaritev v zgodovini našega gledališča
Državni zakonik v slovenščini Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov