Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
BLAŽ POTOČNIK je bil pesnik, pisatelj, narodni buditelj in tudi izumitelj. Več kot polovico življenja je bil župnik v Šentvidu nad Ljubljano. V svojih posvetnih in cerkvenih pesmih je spretno nadaljeval Vodnikovo tradicijo v ljudskem tonu, zato so številne njegove pesmi ponarodele. Pisal je poučne knjižice, sodeloval pri pripravljanju šolskih knjig in slovarjev, leta 1866 pa je v Šentvidu ustanovil narodno čitalnico.
Pripisujejo mu tudi izum vozička na dveh vzmetnih kolesih, ki ga je namenil predvsem mlekaricam, branjevkam in pericam. Pri izdelavi je pokazal precej oblikovalske nadarjenosti, saj je voziček v skoraj polstoletni uporabi postal ljubljanska posebnost in del njene zgodovine. Blaž Potočnik se je rodil na današnji dan leta 1799 v Stružévem pri Kranju.
—–
Na današnji dan leta 1901 se je v Lučah ob Savinji rodil skladatelj BLAŽ ARNIČ. Študiral je na konservatoriju v Ljubljani in na Dunaju ter se izpopolnjeval v Varšavi in Parizu. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Dachauu, po koncu vojne pa je postal redni profesor kompozicije na ljubljanski Glasbeni akademiji. Kot eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev in novoromantični realist je napisal dela širokih kompozicijskih zasnov z bogato melodiko in razvejeno ritmiko, vedrino in svežino.
V po večini programski glasbi je izražal najprej sakralno tematiko, pozneje pa lepoto domačega okolja, bogatega z bajkami in pripovedkami. Ustvaril je tudi obsežen opus devetih simfonij, med njimi Na domači grudi, Ples čarovnic in Divja jaga. Blaž Arnič je tudi avtor številnih zanimivih zborovskih pesmi, samospevov ter klavirskih in komornih del.
—–
Društvena delavka MARY IVANUŠ se je rodila na današnji dan leta 1903 v Soteski pri Moravčah. Po naselitvi v Združenih državah je bila med ustanovnimi članicami dramskega društva Ivana Cankarja v Clevelandu ter med ustanoviteljicami organizacije Progresivne Slovenke Amerike. Mary Ivanuš je napisala tudi libreto za prvo slovensko opero v Združenih državah Amerike “Turjaška Rozamunda”, ki jo je uglasbil njen mož John Ivanuš.
—–
Na današnji dan leta 1927 se je v Slovenj Gradcu rodil novinar in pisatelj IGOR ŠENTJURC. Med drugo svetovno vojno je bil mobiliziran v nemško vojsko, a je dezertiral in se pridružil partizanom. Po koncu vojne je postal propagandist pri Fizkulturni zvezi Slovenije, nato urednik športnega tednika “Polet”, leta 1952 pa odgovorni urednik revije “Poletove podobe in povesti”, ali krajše “PPP”. Poleg športnih novic je objavljal še odlomke del sodobnih pisateljev, gospodarske in politične članke ter reportaže, pa prispevke o modi, šale in karikature. V “PPP”-ju so bili objavljeni turi prvi stripi Mikija Mustra.
Po ukinitvi “PPP”-ja (oblast je menila, da je revija opozicijsko naravnana) je Igor Šentjurc odšel v Zvezno republiko Nemčijo in tam v nemščini napisal in objavil trideset romanov z ljubezensko, družbeno in zgodovinsko tematiko. Nekatera njegova dela so prevedena v več jezikov, prvo prevedeno v slovenščino pa je izšlo po njegovi smrti leta 2001.
6278 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
BLAŽ POTOČNIK je bil pesnik, pisatelj, narodni buditelj in tudi izumitelj. Več kot polovico življenja je bil župnik v Šentvidu nad Ljubljano. V svojih posvetnih in cerkvenih pesmih je spretno nadaljeval Vodnikovo tradicijo v ljudskem tonu, zato so številne njegove pesmi ponarodele. Pisal je poučne knjižice, sodeloval pri pripravljanju šolskih knjig in slovarjev, leta 1866 pa je v Šentvidu ustanovil narodno čitalnico.
Pripisujejo mu tudi izum vozička na dveh vzmetnih kolesih, ki ga je namenil predvsem mlekaricam, branjevkam in pericam. Pri izdelavi je pokazal precej oblikovalske nadarjenosti, saj je voziček v skoraj polstoletni uporabi postal ljubljanska posebnost in del njene zgodovine. Blaž Potočnik se je rodil na današnji dan leta 1799 v Stružévem pri Kranju.
—–
Na današnji dan leta 1901 se je v Lučah ob Savinji rodil skladatelj BLAŽ ARNIČ. Študiral je na konservatoriju v Ljubljani in na Dunaju ter se izpopolnjeval v Varšavi in Parizu. Med drugo svetovno vojno je bil interniran v Dachauu, po koncu vojne pa je postal redni profesor kompozicije na ljubljanski Glasbeni akademiji. Kot eden naših najizrazitejših simfoničnih skladateljev in novoromantični realist je napisal dela širokih kompozicijskih zasnov z bogato melodiko in razvejeno ritmiko, vedrino in svežino.
V po večini programski glasbi je izražal najprej sakralno tematiko, pozneje pa lepoto domačega okolja, bogatega z bajkami in pripovedkami. Ustvaril je tudi obsežen opus devetih simfonij, med njimi Na domači grudi, Ples čarovnic in Divja jaga. Blaž Arnič je tudi avtor številnih zanimivih zborovskih pesmi, samospevov ter klavirskih in komornih del.
—–
Društvena delavka MARY IVANUŠ se je rodila na današnji dan leta 1903 v Soteski pri Moravčah. Po naselitvi v Združenih državah je bila med ustanovnimi članicami dramskega društva Ivana Cankarja v Clevelandu ter med ustanoviteljicami organizacije Progresivne Slovenke Amerike. Mary Ivanuš je napisala tudi libreto za prvo slovensko opero v Združenih državah Amerike “Turjaška Rozamunda”, ki jo je uglasbil njen mož John Ivanuš.
—–
Na današnji dan leta 1927 se je v Slovenj Gradcu rodil novinar in pisatelj IGOR ŠENTJURC. Med drugo svetovno vojno je bil mobiliziran v nemško vojsko, a je dezertiral in se pridružil partizanom. Po koncu vojne je postal propagandist pri Fizkulturni zvezi Slovenije, nato urednik športnega tednika “Polet”, leta 1952 pa odgovorni urednik revije “Poletove podobe in povesti”, ali krajše “PPP”. Poleg športnih novic je objavljal še odlomke del sodobnih pisateljev, gospodarske in politične članke ter reportaže, pa prispevke o modi, šale in karikature. V “PPP”-ju so bili objavljeni turi prvi stripi Mikija Mustra.
Po ukinitvi “PPP”-ja (oblast je menila, da je revija opozicijsko naravnana) je Igor Šentjurc odšel v Zvezno republiko Nemčijo in tam v nemščini napisal in objavil trideset romanov z ljubezensko, družbeno in zgodovinsko tematiko. Nekatera njegova dela so prevedena v več jezikov, prvo prevedeno v slovenščino pa je izšlo po njegovi smrti leta 2001.
V Krškem deklice in dečki že leta 1908 v skupnih razredih Namesto župana na čelo Maribora – vladni komisar Kekec, eden najbolj kultnih filmov slovenske kinematografije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Geograf in zgodovinar – začetnik znanstvenega pogleda na turizem Pravnik in rektor ljubljanske univerze Tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz življenja ameriških Slovencev Kostumografka za gledališče in film Madžarski okupator vzpostavil oblast v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi sodobni slovenski knjižni založnik Zaslužni pravnik in diplomat po vojni ne more biti član akademije Raziskovalec ostankov s prehoda iz pozne antike v srednji vek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar, kritik in pesnik Humorist s prodorno satiro Šest pogumnih partizanov vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodno srečanje pri Dobrniču Pesnik, pripovednik, prevajalec in duhovnik Italijanski slovenist napiše knjigo o Otonu Župančiču *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obveščevalna mreža strokovnjaka za promet Izumitelj iz Clevelanda Koncert, ki se je zapisal v zgodovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svobodomislec in razsvetljenec napisal prvi slovenski odrski deli Ustvarjalka tolminskega muzeja Osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Prispevek k raziskovanju vesolja
»Teharski plemiči ‒ “spevoigra v treh dejanjih« Raziskovalec preteklosti Celja Prizadevanja za sodoben pouk matematike in fizike Friderik Pregl – Nobelov nagrajenec za kemijo
Delo z otroki s posebnimi potrebami V bojih za severno mejo soborca – med drugo svetovno vojno nasprotnika Poveljnik iz protirevolucionarnega tabora Stavka, ki je zahtevala svobodne sindikate in večstrankarski politični sistem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Novine za Vogrske Slovence” – “Pobožen, drüžbeni, pismeni list” Slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Pred stoletjem v Mariboru odprli prvo umetnostno razstavo Mohorjeva družba se preseli v Celje 90 let od premiere filma Triglavske strmine
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov