Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Na današnji dan

01.02.2018


Jožefinske reforme so v avstrijskem javnem skrbstvu pomenile tudi napredek v skrbi za revne in pomoči potrebne. Po vsej monarhiji so začeli ustanavljati tako imenovane ubožne inštitute, ki so pomagali revežem. Poglavitni  vir prihodkov zanje so bile “púšice” oziroma darovanje vernikov pri cerkvenih obredih, volila in  darovi.

V Ljubljani so leta 1820 ustanovili centralno ustanovo, vodstvo tega ubožnega inštituta, ki ga je imenovala posebna komisija, pa je začelo delovati na današnji dan istega leta. Inštitut je določil tudi tako imenovane “ubožne očete”, ki so delovali na natanko določenem območju in so bili nekakšen vezni člen med inštitutom in reveži. Ljubljana s predmestji je bila razdeljena na devet okrajev, za katere sta skrbela po en član komisije in določeno število ubožnih očetov.

——

Bibliotekar KONRAD STEFAN je pred podiranjem licejske stavbe na današnjem Vodnikovem trgu, ki je bila močno poškodovana v potresu leta 1895, leta 1902 poskrbel za izselitev in začasno deponiranje knjižničnega gradiva. Pozneje je vodil preselitev knjižnice v novo gimnazijsko poslopje na Poljanah, preurejena postavitev knjižničnega fonda pa je bila začetek poznejše celostne uvedbe sistema tekočih signaturnih številk. Konrad Stefan – rodil se je na današnji dan leta 1854 na Moravskem – je sestavil prvi zgodovinski pregled razvoja nekdanje ljubljanske licejske in najstarejše študijske knjižnice na Slovenskem.

——

Baletna umetnica LIDIJA  WISIAK je po začetnem baletnem študiju v Ljubljani nadaljevala šolanje v Nemčiji. Tam je imela leta 1920 tudi svoj prvi samostojni baletni koncert. Pozneje se je izpopolnjevala še v Franciji in bila nato pet let angažirana v Operi Comique v Parizu. Že pred drugo svetovno vojno je nekajkrat gostovala na Slovenskem, kmalu po njej pa je začela poučevati v baletni šoli v Ljubljani in bila deset let tudi njena predstojnica. Izjemno bogato baletno znanje, ki si ga je bila pridobila na tujih baletnih odrih, je posredovala mladim, bodočim solistom Slovenskega narodnega gledališča. Lidija Wisiak se je rodila na današnji dan leta 1906 v Linzu v Avstriji.

—–

Novinar, prevajalec in pesnik  JOŽE  ŠMIT  se je rodil na današnji dan leta 1922 v Tlákah pri Rogatcu. Na dunajski univerzi je začel študirati gozdarstvo, vendar je bil mobiliziran in je ob zavezniški invaziji v Normandiji kot nemški vojak prišel v ujetništvo. V Veliki Britaniji se je pridružil prekomorski brigadi in se z njo vrnil v Jugoslavijo. Po osvoboditvi je v Ljubljani študiral književnost in slavistiko. Svojo poklicno pot je začel kot novinar pri Kmečkem glasu, nato pa je bil vrsto let lektor pri Mladinski knjigi in urednik otroškega lista Ciciban.

Prve pesmi je objavljal že pred drugo svetovno vojno, po njej izdal več pesniških zbirk, ob njegovi 80-letnici pa je izšla zbirka z izborom njegovih pesmi za odrasle. Jože Šmit je pisal tudi krajše zgodbe za otroke ter prevajal leposlovje iz latinščine, nemščine, romunščine in srbohrvaščine; zaslovel je predvsem s prevodi rimskega pesnika Kátula. Za svoje delo je dobil Kajuhovo nagrado.


Na današnji dan

6277 epizod

Na današnji dan

6277 epizod


Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.

Na današnji dan

01.02.2018


Jožefinske reforme so v avstrijskem javnem skrbstvu pomenile tudi napredek v skrbi za revne in pomoči potrebne. Po vsej monarhiji so začeli ustanavljati tako imenovane ubožne inštitute, ki so pomagali revežem. Poglavitni  vir prihodkov zanje so bile “púšice” oziroma darovanje vernikov pri cerkvenih obredih, volila in  darovi.

V Ljubljani so leta 1820 ustanovili centralno ustanovo, vodstvo tega ubožnega inštituta, ki ga je imenovala posebna komisija, pa je začelo delovati na današnji dan istega leta. Inštitut je določil tudi tako imenovane “ubožne očete”, ki so delovali na natanko določenem območju in so bili nekakšen vezni člen med inštitutom in reveži. Ljubljana s predmestji je bila razdeljena na devet okrajev, za katere sta skrbela po en član komisije in določeno število ubožnih očetov.

——

Bibliotekar KONRAD STEFAN je pred podiranjem licejske stavbe na današnjem Vodnikovem trgu, ki je bila močno poškodovana v potresu leta 1895, leta 1902 poskrbel za izselitev in začasno deponiranje knjižničnega gradiva. Pozneje je vodil preselitev knjižnice v novo gimnazijsko poslopje na Poljanah, preurejena postavitev knjižničnega fonda pa je bila začetek poznejše celostne uvedbe sistema tekočih signaturnih številk. Konrad Stefan – rodil se je na današnji dan leta 1854 na Moravskem – je sestavil prvi zgodovinski pregled razvoja nekdanje ljubljanske licejske in najstarejše študijske knjižnice na Slovenskem.

——

Baletna umetnica LIDIJA  WISIAK je po začetnem baletnem študiju v Ljubljani nadaljevala šolanje v Nemčiji. Tam je imela leta 1920 tudi svoj prvi samostojni baletni koncert. Pozneje se je izpopolnjevala še v Franciji in bila nato pet let angažirana v Operi Comique v Parizu. Že pred drugo svetovno vojno je nekajkrat gostovala na Slovenskem, kmalu po njej pa je začela poučevati v baletni šoli v Ljubljani in bila deset let tudi njena predstojnica. Izjemno bogato baletno znanje, ki si ga je bila pridobila na tujih baletnih odrih, je posredovala mladim, bodočim solistom Slovenskega narodnega gledališča. Lidija Wisiak se je rodila na današnji dan leta 1906 v Linzu v Avstriji.

—–

Novinar, prevajalec in pesnik  JOŽE  ŠMIT  se je rodil na današnji dan leta 1922 v Tlákah pri Rogatcu. Na dunajski univerzi je začel študirati gozdarstvo, vendar je bil mobiliziran in je ob zavezniški invaziji v Normandiji kot nemški vojak prišel v ujetništvo. V Veliki Britaniji se je pridružil prekomorski brigadi in se z njo vrnil v Jugoslavijo. Po osvoboditvi je v Ljubljani študiral književnost in slavistiko. Svojo poklicno pot je začel kot novinar pri Kmečkem glasu, nato pa je bil vrsto let lektor pri Mladinski knjigi in urednik otroškega lista Ciciban.

Prve pesmi je objavljal že pred drugo svetovno vojno, po njej izdal več pesniških zbirk, ob njegovi 80-letnici pa je izšla zbirka z izborom njegovih pesmi za odrasle. Jože Šmit je pisal tudi krajše zgodbe za otroke ter prevajal leposlovje iz latinščine, nemščine, romunščine in srbohrvaščine; zaslovel je predvsem s prevodi rimskega pesnika Kátula. Za svoje delo je dobil Kajuhovo nagrado.


05.11.2024

7. november - Stanka Brezovar Kleiber (1937) od germanistike k baletni umetnosti

Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi


05.11.2024

6. november - Stanko Čurin (1929) vinar, ki je prestopal meje /tedaj/ možnega

Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov


25.10.2024

5. november - Dragotin Gustinčič (1882) zagovornik pravice do samoodločbe naroda

Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle


25.10.2024

4. november - županske volitve v Clevelandu (1941)

Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja


25.10.2024

3. november - nesreča Orient Expressa v Brestanici (1929)

Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso


25.10.2024

2. november - prvi latinski razlagalec Svetega pisma iz antične Poetovie (303)

Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta


25.10.2024

1. november - generalske epolete na majorjevih ramenih (1918)

Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom


25.10.2024

31. oktober - Dušan Munih (1924) od gimnazijca do partizanskega diverzanta

Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi


25.10.2024

30. oktober - Amalija Šimec (1893) prva slovenska Rockefellerjeva štipendistka

Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov


25.10.2024

29. oktober - Berta Ambrož (1944), Evrovizija 1966 in "Brez besed"

Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine


25.10.2024

28. oktober - »Praznik kakor ga še ni doživela slovenska beseda« (1928)

Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke


21.10.2024

27. oktober - Karol Grossman (1864) in naše prve gibljive slike

Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru


21.10.2024

26. oktober - Dane Zajc (1929) »véliki pesnik malega naroda«

Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije


21.10.2024

25. oktober - Dan suvernosti - odhod zadnjega vojaka JLA (1991)

Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske


21.10.2024

24. oktober - požig Solčave in izgon njenih prebivalcev (1944)

Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«


21.10.2024

23. oktober - Kočevarjem in Ribničanom pravica do trgovanja brez plačila davkov (1492)

Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke


21.10.2024

22. oktober - dr. Ivan Žolger (1867) minister v dunajski vladi

Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«


21.10.2024

21. oktober - Karla Bulovec Mrak (1895) naša prva kiparka

»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor


10.10.2024

20. oktober - Johann Kaspar von Seiller (1802) dunajski župan iz Maribora

Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu


10.10.2024

19. oktober - Janko Sernec (1834) narodni buditelj na Štajerskem

Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas


Stran 1 od 314
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov