Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Superintendent Evangeličanske cerkve PAVEL WIENER se je rodil leta 1495 v Kranju. Po študiju na dunajski univerzi je v Ljubljani opravljal visoke cerkvene in državne funkcije. Tu se je srečal tudi s Trubarjem in postal njegov sodelavec. Leta 1547 je bil v Ljubljani zaprt in nato na Dunaju zaslišan, vendar ga je avstrijski nadvojvoda Ferdinand pomilostil in izgnal na Sedmograško. V mestu Sibiuju je bil pridigar, nato mestni župnik ter od leta 1553 prvi superintendent Evangeličanske cerkve na Sedmograškem in hkrati na vsem Ogrskem. Od del Pavla Wienerja je ohranjena le njegova izpoved vere na 274-ih straneh.
—–
Pravnica DANICA MÉLIHAR LÓVREČIČ je diplomirala leta 1935 ter nato delala kot pripravnica na sodišču. V našo zgodovino se je zapisala leto pozneje, ko je kot prva ženska v Sloveniji in Kraljevini Jugoslaviji dobila zaposlitev kot policistka: dodelili so ji socialni odsek na kriminalističnem oddelku. Pod njenim vodstvom se je precej izboljšalo policijsko delo s tistimi, ki so bežali od doma, včasih kaj ukradli ali razbili, ter z dekleti, ki so služile s prostitucijo. Kot policijska komisarka je delala do maja leta 1945, ko so jo – kot večino policistov – odpustili.
Kmalu potem se je zaposlila kot tajnica na pravni fakulteti v Ljubljani, nato pa je v isti hiši vodila knjižnico. Začela je zbirati pričevanja, dokumente in podatke iz svojega policijskega dela ter jih v 80-ih letih prejšnjega stoletja kot spomine objavljala v reviji Borec. Danica Melihar Lovrečič se je rodila na današnji dan leta 1911 v Tržiču.
—–
Operni pevec FRANCE LANGUS se je po študiju petja v Ljubljani izpopolnjeval na Dunaju, od leta 1941 pa je bil član ansambla ljubljanske opere. Kot baritonist je pel predvsem v italijanskih operah in tako ustvaril vrsto pomembnih vlog. Pel je Rigoletta, Renata v Plesu v maskah, Germonta v Traviati, Macbetha, Nabucca in Figara. Rodil se je na današnji dan leta 1920 na Poljšíci pri Gôrjah.
—–
Transfuziolog EDVARD GLASER je diplomiral v Zagrebu, leta 1976 pa doktoriral na medicinski fakulteti v Ljubljani. Štiri desetletja je delal v Splošni bolnišnici Maribor, v kateri je od leta 1962 vodil hematološki oddelek. Bil je tudi izredni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani. Kot prvi specialist transfuziolog v Sloveniji je pomembno prispeval k razvoju transfuzijske medicine in krvodajalstva. Edvard Glaser se je rodil na današnji dan leta 1922 v Mariboru.
——
Na današnji dan leta 1966 se je v Ljubljani rodil alpski smučar ROK PETROVIČ. Že kot pionir je veljal za enega izmed najboljših alpskih smučarjev v tehničnih disciplinah. Leta 1983 je postal mladinski svetovni prvak v slalomu in osvojil še veleslalomski bron. Najuspešnejša sezona zanj pa je bila 1985/86, ko je v svetovnem pokalu dobil pet slalomskih tekem ter osvojil slalomski kristalni globus.
Sicer pa je bil petkrat prvak Jugoslavije, leta 1985 in 86 najboljši športnik Slovenije, leta 1986 pa tudi najboljši športnik Jugoslavije. Po tekmovalni karieri se je Rok Petrovič posvetil študiju na Fakulteti za šport. Za raziskovalno nalogo je dobil študentsko Prešernovo nagrado, leta 1986 pa je prejel tudi najvišje slovensko priznanje, povezano s telesno kulturo, Bloudkovo nagrado.
6282 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Superintendent Evangeličanske cerkve PAVEL WIENER se je rodil leta 1495 v Kranju. Po študiju na dunajski univerzi je v Ljubljani opravljal visoke cerkvene in državne funkcije. Tu se je srečal tudi s Trubarjem in postal njegov sodelavec. Leta 1547 je bil v Ljubljani zaprt in nato na Dunaju zaslišan, vendar ga je avstrijski nadvojvoda Ferdinand pomilostil in izgnal na Sedmograško. V mestu Sibiuju je bil pridigar, nato mestni župnik ter od leta 1553 prvi superintendent Evangeličanske cerkve na Sedmograškem in hkrati na vsem Ogrskem. Od del Pavla Wienerja je ohranjena le njegova izpoved vere na 274-ih straneh.
—–
Pravnica DANICA MÉLIHAR LÓVREČIČ je diplomirala leta 1935 ter nato delala kot pripravnica na sodišču. V našo zgodovino se je zapisala leto pozneje, ko je kot prva ženska v Sloveniji in Kraljevini Jugoslaviji dobila zaposlitev kot policistka: dodelili so ji socialni odsek na kriminalističnem oddelku. Pod njenim vodstvom se je precej izboljšalo policijsko delo s tistimi, ki so bežali od doma, včasih kaj ukradli ali razbili, ter z dekleti, ki so služile s prostitucijo. Kot policijska komisarka je delala do maja leta 1945, ko so jo – kot večino policistov – odpustili.
Kmalu potem se je zaposlila kot tajnica na pravni fakulteti v Ljubljani, nato pa je v isti hiši vodila knjižnico. Začela je zbirati pričevanja, dokumente in podatke iz svojega policijskega dela ter jih v 80-ih letih prejšnjega stoletja kot spomine objavljala v reviji Borec. Danica Melihar Lovrečič se je rodila na današnji dan leta 1911 v Tržiču.
—–
Operni pevec FRANCE LANGUS se je po študiju petja v Ljubljani izpopolnjeval na Dunaju, od leta 1941 pa je bil član ansambla ljubljanske opere. Kot baritonist je pel predvsem v italijanskih operah in tako ustvaril vrsto pomembnih vlog. Pel je Rigoletta, Renata v Plesu v maskah, Germonta v Traviati, Macbetha, Nabucca in Figara. Rodil se je na današnji dan leta 1920 na Poljšíci pri Gôrjah.
—–
Transfuziolog EDVARD GLASER je diplomiral v Zagrebu, leta 1976 pa doktoriral na medicinski fakulteti v Ljubljani. Štiri desetletja je delal v Splošni bolnišnici Maribor, v kateri je od leta 1962 vodil hematološki oddelek. Bil je tudi izredni profesor na medicinski fakulteti v Ljubljani. Kot prvi specialist transfuziolog v Sloveniji je pomembno prispeval k razvoju transfuzijske medicine in krvodajalstva. Edvard Glaser se je rodil na današnji dan leta 1922 v Mariboru.
——
Na današnji dan leta 1966 se je v Ljubljani rodil alpski smučar ROK PETROVIČ. Že kot pionir je veljal za enega izmed najboljših alpskih smučarjev v tehničnih disciplinah. Leta 1983 je postal mladinski svetovni prvak v slalomu in osvojil še veleslalomski bron. Najuspešnejša sezona zanj pa je bila 1985/86, ko je v svetovnem pokalu dobil pet slalomskih tekem ter osvojil slalomski kristalni globus.
Sicer pa je bil petkrat prvak Jugoslavije, leta 1985 in 86 najboljši športnik Slovenije, leta 1986 pa tudi najboljši športnik Jugoslavije. Po tekmovalni karieri se je Rok Petrovič posvetil študiju na Fakulteti za šport. Za raziskovalno nalogo je dobil študentsko Prešernovo nagrado, leta 1986 pa je prejel tudi najvišje slovensko priznanje, povezano s telesno kulturo, Bloudkovo nagrado.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Neveljaven email naslov