Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Julius Kugy, Jakob Kelemina, general Karl Brenner podpisal »Posebno povelje št. 1«, Leon Štukelj v Atlanti najstarejši živeči olimpionik

Gorník in planinski pisatelj Julius Kugy se je rodil na današnji dan leta 1858 v Gorici. Tako po materi kot po očetu je imel slovenske prednike. Na Dunaju je študiral pravo, leta 1882 je doktoriral in nato kot veletrgovec živel v Trstu. Bil je član tržaškega nemškega kulturnega krožka, pevskih zborov in organist. V gore je sprva hodil kot navdušen botanik in objavil nekaj člankov s to tematiko. Leta 1875 je bil prvič na Triglavu, nato pa je do leta 1912 opravil veliko vzponov v Julijskih Alpah, med njimi približno 50 prvenstvenih. V številnih planinskih spisih in knjigah se kaže kot izrazit predstavnik esteticizma v alpinizmu. Lepote Julijskih Alp je razkril vsemu svetu. V eni izmed svojih sedmih knjig – vse so izšle tudi v slovenskem prevodu – je Julius Kugy zapisal:

»Ne moreš vsega plačati. Kar je največ vredno, ostane neporavnano. Le iz vsega srca se lahko zahvališ, seveda pa je treba za kaj takega pravih ljudi.«

Na Turi blizu Loga v Trenti mu je Planinska zveza Slovenije leta 1953 postavila spomenik.

Leta 1882 se je na Vinskem Vrhu pri Ormožu rodil filolog in literarni teoretik Jakob Kelemina. Leta 1927 je izšla njegova knjiga Literarna veda, prvi sistematični pregled literarne stroke v slovenščini, letos pa mineva tudi 90 let od izida njegovega narodopisnega dela »Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva«. Jakob Kelemina velja tudi za utemeljitelja germanistike na ljubljanski univerzi, ki si je pod njegovim vodstvom v takratni Jugoslaviji pridobila vodilno mesto. Z veliko prizadevnostjo je zbral in uredil dragoceno knjižnico germanskega seminarja, ki pa je med vojno skoraj v celoti pogorela. Po letu 1945 je vpeljal študij anglistike in bil sprva tako rekoč edini predavatelj na oddelku.

 julija 1942 leta je nemški policijski poveljnik general Karl Brenner podpisal »Posebno povelje št. 1«, s katerim je ukazal trem bataljonom uničiti tri vasi, med temi Spodnjo Kokro, Hrastnik in Sovodenj, ustreliti vse moške od 15. leta naprej, ženske in otroke pa odpeljati v taborišče. Povelje so izpolnili že ob zori naslednjega dne.

—–

19. julija 1996 so se v Atlanti v Združenih državah začele 26. poletne olimpijske igre. Na slovesnosti ob odprtju iger je olimpijski ogenj prižgal boksar Muhamaad Ali. Osrednja osebnost uvodnega dogajanja pa je bil tedaj 97-letni Leon Štukelj, najstarejši živeči prejemnik olimpijskega odličja, ki mu je bila namenjena posebna pozornost … Slovenija je v Atlanti osvojila dve srebrni odličji – atletinja Brigita Bukovec na 100 metrov z ovirami in kajakaš na divjih vodah Andraž Vehovar.