Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Julius Kugy, Jakob Kelemina, general Karl Brenner podpisal »Posebno povelje št. 1«, Leon Štukelj v Atlanti najstarejši živeči olimpionik
Gorník in planinski pisatelj Julius Kugy se je rodil na današnji dan leta 1858 v Gorici. Tako po materi kot po očetu je imel slovenske prednike. Na Dunaju je študiral pravo, leta 1882 je doktoriral in nato kot veletrgovec živel v Trstu. Bil je član tržaškega nemškega kulturnega krožka, pevskih zborov in organist. V gore je sprva hodil kot navdušen botanik in objavil nekaj člankov s to tematiko. Leta 1875 je bil prvič na Triglavu, nato pa je do leta 1912 opravil veliko vzponov v Julijskih Alpah, med njimi približno 50 prvenstvenih. V številnih planinskih spisih in knjigah se kaže kot izrazit predstavnik esteticizma v alpinizmu. Lepote Julijskih Alp je razkril vsemu svetu. V eni izmed svojih sedmih knjig – vse so izšle tudi v slovenskem prevodu – je Julius Kugy zapisal:
»Ne moreš vsega plačati. Kar je največ vredno, ostane neporavnano. Le iz vsega srca se lahko zahvališ, seveda pa je treba za kaj takega pravih ljudi.«
Na Turi blizu Loga v Trenti mu je Planinska zveza Slovenije leta 1953 postavila spomenik.
Leta 1882 se je na Vinskem Vrhu pri Ormožu rodil filolog in literarni teoretik Jakob Kelemina. Leta 1927 je izšla njegova knjiga Literarna veda, prvi sistematični pregled literarne stroke v slovenščini, letos pa mineva tudi 90 let od izida njegovega narodopisnega dela »Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva«. Jakob Kelemina velja tudi za utemeljitelja germanistike na ljubljanski univerzi, ki si je pod njegovim vodstvom v takratni Jugoslaviji pridobila vodilno mesto. Z veliko prizadevnostjo je zbral in uredil dragoceno knjižnico germanskega seminarja, ki pa je med vojno skoraj v celoti pogorela. Po letu 1945 je vpeljal študij anglistike in bil sprva tako rekoč edini predavatelj na oddelku.
julija 1942 leta je nemški policijski poveljnik general Karl Brenner podpisal »Posebno povelje št. 1«, s katerim je ukazal trem bataljonom uničiti tri vasi, med temi Spodnjo Kokro, Hrastnik in Sovodenj, ustreliti vse moške od 15. leta naprej, ženske in otroke pa odpeljati v taborišče. Povelje so izpolnili že ob zori naslednjega dne.
—–
19. julija 1996 so se v Atlanti v Združenih državah začele 26. poletne olimpijske igre. Na slovesnosti ob odprtju iger je olimpijski ogenj prižgal boksar Muhamaad Ali. Osrednja osebnost uvodnega dogajanja pa je bil tedaj 97-letni Leon Štukelj, najstarejši živeči prejemnik olimpijskega odličja, ki mu je bila namenjena posebna pozornost … Slovenija je v Atlanti osvojila dve srebrni odličji – atletinja Brigita Bukovec na 100 metrov z ovirami in kajakaš na divjih vodah Andraž Vehovar.
6267 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Julius Kugy, Jakob Kelemina, general Karl Brenner podpisal »Posebno povelje št. 1«, Leon Štukelj v Atlanti najstarejši živeči olimpionik
Gorník in planinski pisatelj Julius Kugy se je rodil na današnji dan leta 1858 v Gorici. Tako po materi kot po očetu je imel slovenske prednike. Na Dunaju je študiral pravo, leta 1882 je doktoriral in nato kot veletrgovec živel v Trstu. Bil je član tržaškega nemškega kulturnega krožka, pevskih zborov in organist. V gore je sprva hodil kot navdušen botanik in objavil nekaj člankov s to tematiko. Leta 1875 je bil prvič na Triglavu, nato pa je do leta 1912 opravil veliko vzponov v Julijskih Alpah, med njimi približno 50 prvenstvenih. V številnih planinskih spisih in knjigah se kaže kot izrazit predstavnik esteticizma v alpinizmu. Lepote Julijskih Alp je razkril vsemu svetu. V eni izmed svojih sedmih knjig – vse so izšle tudi v slovenskem prevodu – je Julius Kugy zapisal:
»Ne moreš vsega plačati. Kar je največ vredno, ostane neporavnano. Le iz vsega srca se lahko zahvališ, seveda pa je treba za kaj takega pravih ljudi.«
Na Turi blizu Loga v Trenti mu je Planinska zveza Slovenije leta 1953 postavila spomenik.
Leta 1882 se je na Vinskem Vrhu pri Ormožu rodil filolog in literarni teoretik Jakob Kelemina. Leta 1927 je izšla njegova knjiga Literarna veda, prvi sistematični pregled literarne stroke v slovenščini, letos pa mineva tudi 90 let od izida njegovega narodopisnega dela »Bajke in pripovedke slovenskega ljudstva«. Jakob Kelemina velja tudi za utemeljitelja germanistike na ljubljanski univerzi, ki si je pod njegovim vodstvom v takratni Jugoslaviji pridobila vodilno mesto. Z veliko prizadevnostjo je zbral in uredil dragoceno knjižnico germanskega seminarja, ki pa je med vojno skoraj v celoti pogorela. Po letu 1945 je vpeljal študij anglistike in bil sprva tako rekoč edini predavatelj na oddelku.
julija 1942 leta je nemški policijski poveljnik general Karl Brenner podpisal »Posebno povelje št. 1«, s katerim je ukazal trem bataljonom uničiti tri vasi, med temi Spodnjo Kokro, Hrastnik in Sovodenj, ustreliti vse moške od 15. leta naprej, ženske in otroke pa odpeljati v taborišče. Povelje so izpolnili že ob zori naslednjega dne.
—–
19. julija 1996 so se v Atlanti v Združenih državah začele 26. poletne olimpijske igre. Na slovesnosti ob odprtju iger je olimpijski ogenj prižgal boksar Muhamaad Ali. Osrednja osebnost uvodnega dogajanja pa je bil tedaj 97-letni Leon Štukelj, najstarejši živeči prejemnik olimpijskega odličja, ki mu je bila namenjena posebna pozornost … Slovenija je v Atlanti osvojila dve srebrni odličji – atletinja Brigita Bukovec na 100 metrov z ovirami in kajakaš na divjih vodah Andraž Vehovar.
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Med ustanovitelji Dramatičnega društva v Ljubljani Pesnik, kritik in urednik Začetki slovenske lovske organizacije
Prvi muzej na prostem pri nas Arhitektka in plesna pedagoginja Slovenska olimpijska listina
Zapisan koroškemu glasbenemu izročilu Slovenske žrtve v Kraljevu v Srbiji Najhujše bombardiranje Maribora
Prva slovenska socialna pesem Cesarica ukazala popis prebivalstva Novo življenje bogate osebne knjižnice generala in pesnika Rudolfa Maistra
Skrb za umetnoobrtne poklice Pisateljica in popotnica iz Celja Jugoslovanski in avstrijski predsednik odprla most čez Muro
"Prepozno je, veličanstvo." Spodbuda prekmurski književnosti Redno oddajanje slovenske televizije
Trpka usoda goriškega nadškofa in metropolita Narodni dom v Ljubljani Pobudnik sodelovanja manjšin v Avstriji
Pravnik, ki je v Gradcu predaval v slovenščini Marseillski atentat na jugoslovanskega vladarja Arhitekt in slikar
Neveljaven email naslov