Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zdravnik IVAN ORAŽEN je leta 1900 diplomiral v Gradcu ter se nato kot pomožni zdravnik zaposlil v ljubljanski deželni bolnišnici, pozneje pa je delal kot praktični zdravnik. Leta 1912, med prvo balkansko vojno, je bil nekaj časa prostovoljni vojaški zdravnik v Nišu, med prvo svetovno vojno pa je podobno delo opravljal v Ljubljani. Pozneje je bil šef zdravstvenega oddelka pri Deželni vladi za Slovenijo, bil pa je tudi politično dejaven. V letih pred prvo svetovno vojno je kot član Narodno napredne stranke zastopal Ljubljano v deželnem zboru, kot vodjo Slovenske sokolske zveze pa so ga leta 1919 izvolili za prvega starosto Jugoslovanske sokolske zveze.
Doktor Oražen pa je znan predvsem kot dobrotnik medicincev. Z oporoko je vse svoje premoženje zapustil Univerzi v Ljubljani oziroma medicinski fakulteti za ustanovitev in vzdrževanje študentskega doma. Z ustanovno listino je določil, da lahko dobijo brezplačno stanovanje predvsem nezakonski oziroma revni in marljivi študenti medicine slovenske, srbske in hrvaške narodnosti, morebitna prosta mesta pa še študenti drugih fakultet, razen bogoslovcev.
Oražnov dom v Wolfovi ulici v Ljubljani so odprli leta 1925; sprejel je 29 študentov medicinske fakultete, s povečanjem nekaj let pozneje pa jih je lahko v njem bivalo 84. Podoben dom je ustanovil tudi na Zelenem hribu na Rakovniku, v obeh pa so najrevnejši študentje dobivali tudi brezplačna kosila. Ivan Oražen se je rodil na današnji dan leta 1869 v Kostanjevici na Krki.
—–
Pevovodja in skladatelj PAVEL KÊRNJAK v mladosti ni imel priložnosti za glasbeni pouk, zato se je pozneje sam glasbeno izobraževal. Izročilo koroških pevskih zborov ga je tako pritegnilo, da je začel zapisovati in prirejati ljudske pesmi. Tudi izvirne pesmi je skušal v besedilu, melodiji in harmoniji približati koroškemu zborovskemu izročilu. Med najbolj znanimi so “Rož, Podjuna, Zila” ter “Mojcej” in “Katrca”, ki sta zasloveli zlasti v izvedbi Slovenskega okteta. Pavel Kernjak – rodil se je na današnji dan leta 1899 v Šent Ilju na Koroškem – se je uveljavil tudi kot glavni pevovodja Slovenske prosvetne zveze.
——
Lutkovni režiser JOŽE PENGOV je bil od leta 1936 član igralske družine Radia Ljubljana in nastopal v duetu “Jožek in Ježek” s Franetom Milčinskim Ježkom.
Sicer pa je že pred drugo svetovno vojno igral Pavliho v Lutkovnem gledališču, v letih od 1950 do 1968 pa je bil igralec, režiser, ravnatelj in dramaturg ljubljanskega lutkovnega gledališča. V naše lutkarstvo je uvedel sodobno dramaturgijo, marionetam pa je dodal še oder ročnih lutk. Njegove režije so postale vzor estetskih meril za lutkovno umetnost v nekdanji Jugoslaviji in v svetu. Jože Pengov se je rodil na današnji dan leta 1916 v Ljubljani.
—–
Strokovnjak za mladinsko kaznovalno pravo BRONISLAV SKABERNE je leta 1938 doktoriral na ljubljanski pravni fakulteti, nato pa je bil varstveni in mladinski sodnik. Po koncu druge svetovne vojne je bil tajnik vrhovnega sodišča, leta 1959 pa se je zaposlil na Inštitutu za kriminologijo pri pravni fakulteti. Preučeval je vprašanja neprilagojene, delinkventne ter vedenjsko in osebnostno motene mladine ter o tem predaval doma in na tujem, ter pisal v strokovne revije. Posebno znanstveno vrednost ima njegovo delo “Razvoj kazenskega prava za mladoletnike”. Bronislav Skaberne se je rodil na današnji dan leta 1913 na Dunaju.
6244 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Zdravnik IVAN ORAŽEN je leta 1900 diplomiral v Gradcu ter se nato kot pomožni zdravnik zaposlil v ljubljanski deželni bolnišnici, pozneje pa je delal kot praktični zdravnik. Leta 1912, med prvo balkansko vojno, je bil nekaj časa prostovoljni vojaški zdravnik v Nišu, med prvo svetovno vojno pa je podobno delo opravljal v Ljubljani. Pozneje je bil šef zdravstvenega oddelka pri Deželni vladi za Slovenijo, bil pa je tudi politično dejaven. V letih pred prvo svetovno vojno je kot član Narodno napredne stranke zastopal Ljubljano v deželnem zboru, kot vodjo Slovenske sokolske zveze pa so ga leta 1919 izvolili za prvega starosto Jugoslovanske sokolske zveze.
Doktor Oražen pa je znan predvsem kot dobrotnik medicincev. Z oporoko je vse svoje premoženje zapustil Univerzi v Ljubljani oziroma medicinski fakulteti za ustanovitev in vzdrževanje študentskega doma. Z ustanovno listino je določil, da lahko dobijo brezplačno stanovanje predvsem nezakonski oziroma revni in marljivi študenti medicine slovenske, srbske in hrvaške narodnosti, morebitna prosta mesta pa še študenti drugih fakultet, razen bogoslovcev.
Oražnov dom v Wolfovi ulici v Ljubljani so odprli leta 1925; sprejel je 29 študentov medicinske fakultete, s povečanjem nekaj let pozneje pa jih je lahko v njem bivalo 84. Podoben dom je ustanovil tudi na Zelenem hribu na Rakovniku, v obeh pa so najrevnejši študentje dobivali tudi brezplačna kosila. Ivan Oražen se je rodil na današnji dan leta 1869 v Kostanjevici na Krki.
—–
Pevovodja in skladatelj PAVEL KÊRNJAK v mladosti ni imel priložnosti za glasbeni pouk, zato se je pozneje sam glasbeno izobraževal. Izročilo koroških pevskih zborov ga je tako pritegnilo, da je začel zapisovati in prirejati ljudske pesmi. Tudi izvirne pesmi je skušal v besedilu, melodiji in harmoniji približati koroškemu zborovskemu izročilu. Med najbolj znanimi so “Rož, Podjuna, Zila” ter “Mojcej” in “Katrca”, ki sta zasloveli zlasti v izvedbi Slovenskega okteta. Pavel Kernjak – rodil se je na današnji dan leta 1899 v Šent Ilju na Koroškem – se je uveljavil tudi kot glavni pevovodja Slovenske prosvetne zveze.
——
Lutkovni režiser JOŽE PENGOV je bil od leta 1936 član igralske družine Radia Ljubljana in nastopal v duetu “Jožek in Ježek” s Franetom Milčinskim Ježkom.
Sicer pa je že pred drugo svetovno vojno igral Pavliho v Lutkovnem gledališču, v letih od 1950 do 1968 pa je bil igralec, režiser, ravnatelj in dramaturg ljubljanskega lutkovnega gledališča. V naše lutkarstvo je uvedel sodobno dramaturgijo, marionetam pa je dodal še oder ročnih lutk. Njegove režije so postale vzor estetskih meril za lutkovno umetnost v nekdanji Jugoslaviji in v svetu. Jože Pengov se je rodil na današnji dan leta 1916 v Ljubljani.
—–
Strokovnjak za mladinsko kaznovalno pravo BRONISLAV SKABERNE je leta 1938 doktoriral na ljubljanski pravni fakulteti, nato pa je bil varstveni in mladinski sodnik. Po koncu druge svetovne vojne je bil tajnik vrhovnega sodišča, leta 1959 pa se je zaposlil na Inštitutu za kriminologijo pri pravni fakulteti. Preučeval je vprašanja neprilagojene, delinkventne ter vedenjsko in osebnostno motene mladine ter o tem predaval doma in na tujem, ter pisal v strokovne revije. Posebno znanstveno vrednost ima njegovo delo “Razvoj kazenskega prava za mladoletnike”. Bronislav Skaberne se je rodil na današnji dan leta 1913 na Dunaju.
Slovenska republikanska stranka kmetov in delavcev Lirične operne vloge Slovensko planinsko društvo v Patagoniji
Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila
Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov