Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
FRANC APÁRNIK se je na pobudo kamniškega someščana Josipa Nikolaja Sadnikarja, zbiralca umetnin in starin ter lastnika tedaj največjega slovenskega zasebnega muzeja, fotografske obrti učil na Dunaju in po dveh letih dobil mojstrsko diplomo. Postal je tudi član Društva fotografov na Dunaju. V svojem rojstnem mestu je leta 1895 dobil dovoljenje za “vršitev svobodne obrti fotografske” ter odprl svoj prvi “fotografični atelje”; ta je bil kar pol stoletja edini v Kamniku. V prvih letih 20. stoletja je začel izdajati tudi razglednice, sprva črno-bele, nato pa barvne, z ročno izdelanimi klišeji. V sodelovanju s Tujskoprometnim društvom je izdeloval razglednice in zloženke z napisom “Letovišče Kamnik”.
Poleg tega je Apárnik nekaj let s kočijo potoval po sejmih po vsej Sloveniji in s svojo “laterno magico” (predhodnico diaprojektorja) prikazoval diapozitive, v parku za starim kamniškim gasilskim domom pa predvajal filme. Številne tehnične predmete in serije razglednic iz njegovega ateljeja hrani kamniški muzej. Franc Apárnik se je rodil na današnji dan leta 1872 v Kamniku.
Speleolog in krasoslovec IVAN ANDREJ PERKO je bil že kot gimnazijec leta 1893 v Trstu soustanovitelj in predsednik jamskega kluba Hades, ki se je pred prvo svetovno vojno pridružil jamarskemu odseku Primorske sekcije Nemško-avstrijskega planinskega društva. V letih od 1901 do 1941 je bil najprej tajnik jamske komisije pri Postojnski jami, nato pa upravnik jame. Ta je po njegovi zaslugi postala svetovno znana. Skrbel je za jamsko infrastrukturo, raziskovanje in turistično urejanje jame.
Leta 1921 so pod njegovim vodstvom odprli za obisk Lepe jame in prekopali predor med Postojnsko in Črno jamo. Še pred prvo svetovno vojno so v prostorih jamske komisije odprli manjši jamarski muzej, leta 1929 ustanovili državni speleološli inštitut in nekaj pozneje še biospeleološko postajo v stranskem rovu. Ivan Andrej Perko je pisal tudi strokovne članke o podzemeljskih vodnih zvezah in kapnikih ter bil avtor oziroma soavtor več vodnikov po Postojnski jami. Rodil se je na današnji dan leta 1876 v Voloskem na Hrvaškem.
—–
Politik BORIS KRAIGHER – rodil se je na današnji dan leta 1914 v Gradišču v Slovenskih goricah – je po predvojnem političnem delovanju po okupaciji leta 1941 postal sekretar ljubljanskega okrožnega komiteja ter kmalu potem še centralnega komiteja komunistične partije Slovenije. Pozneje je bil tudi politični komisar glavnega štaba. Po osvoboditvi je bil med drugim minister za notranje zadeve in v letih od 1953 do 1962 predsednik izvršnega sveta ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, nato pa tri leta podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, odgovoren za pripravo gospodarske reforme.
—–
Danes godujeta misijonarja iz Soluna, brata Ciril in Metod, slovanska razsvetitelja in očeta slovanske književnosti. Zaradi njunih zaslug za širjenje krščanstva na Moravskem ju imenujejo tudi apostola Slovanov. Tam sta v bogoslužje najprej vpeljala slovanski jezik, Ciril pa je sestavil še posebno, slovanskemu jeziku prilagojeno pisavo – glagolico, zato velja za utemeljitelja slovanske literature. Misijonar Metod je umrl aprila leta 885 na Moravskem, njegov brat Ciril – v resnici mu je bilo ime Konstantin – pa na današnji dan leta 869 ali pred 1149-imi leti v Rimu.
6277 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
FRANC APÁRNIK se je na pobudo kamniškega someščana Josipa Nikolaja Sadnikarja, zbiralca umetnin in starin ter lastnika tedaj največjega slovenskega zasebnega muzeja, fotografske obrti učil na Dunaju in po dveh letih dobil mojstrsko diplomo. Postal je tudi član Društva fotografov na Dunaju. V svojem rojstnem mestu je leta 1895 dobil dovoljenje za “vršitev svobodne obrti fotografske” ter odprl svoj prvi “fotografični atelje”; ta je bil kar pol stoletja edini v Kamniku. V prvih letih 20. stoletja je začel izdajati tudi razglednice, sprva črno-bele, nato pa barvne, z ročno izdelanimi klišeji. V sodelovanju s Tujskoprometnim društvom je izdeloval razglednice in zloženke z napisom “Letovišče Kamnik”.
Poleg tega je Apárnik nekaj let s kočijo potoval po sejmih po vsej Sloveniji in s svojo “laterno magico” (predhodnico diaprojektorja) prikazoval diapozitive, v parku za starim kamniškim gasilskim domom pa predvajal filme. Številne tehnične predmete in serije razglednic iz njegovega ateljeja hrani kamniški muzej. Franc Apárnik se je rodil na današnji dan leta 1872 v Kamniku.
Speleolog in krasoslovec IVAN ANDREJ PERKO je bil že kot gimnazijec leta 1893 v Trstu soustanovitelj in predsednik jamskega kluba Hades, ki se je pred prvo svetovno vojno pridružil jamarskemu odseku Primorske sekcije Nemško-avstrijskega planinskega društva. V letih od 1901 do 1941 je bil najprej tajnik jamske komisije pri Postojnski jami, nato pa upravnik jame. Ta je po njegovi zaslugi postala svetovno znana. Skrbel je za jamsko infrastrukturo, raziskovanje in turistično urejanje jame.
Leta 1921 so pod njegovim vodstvom odprli za obisk Lepe jame in prekopali predor med Postojnsko in Črno jamo. Še pred prvo svetovno vojno so v prostorih jamske komisije odprli manjši jamarski muzej, leta 1929 ustanovili državni speleološli inštitut in nekaj pozneje še biospeleološko postajo v stranskem rovu. Ivan Andrej Perko je pisal tudi strokovne članke o podzemeljskih vodnih zvezah in kapnikih ter bil avtor oziroma soavtor več vodnikov po Postojnski jami. Rodil se je na današnji dan leta 1876 v Voloskem na Hrvaškem.
—–
Politik BORIS KRAIGHER – rodil se je na današnji dan leta 1914 v Gradišču v Slovenskih goricah – je po predvojnem političnem delovanju po okupaciji leta 1941 postal sekretar ljubljanskega okrožnega komiteja ter kmalu potem še centralnega komiteja komunistične partije Slovenije. Pozneje je bil tudi politični komisar glavnega štaba. Po osvoboditvi je bil med drugim minister za notranje zadeve in v letih od 1953 do 1962 predsednik izvršnega sveta ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, nato pa tri leta podpredsednik Zveznega izvršnega sveta, odgovoren za pripravo gospodarske reforme.
—–
Danes godujeta misijonarja iz Soluna, brata Ciril in Metod, slovanska razsvetitelja in očeta slovanske književnosti. Zaradi njunih zaslug za širjenje krščanstva na Moravskem ju imenujejo tudi apostola Slovanov. Tam sta v bogoslužje najprej vpeljala slovanski jezik, Ciril pa je sestavil še posebno, slovanskemu jeziku prilagojeno pisavo – glagolico, zato velja za utemeljitelja slovanske literature. Misijonar Metod je umrl aprila leta 885 na Moravskem, njegov brat Ciril – v resnici mu je bilo ime Konstantin – pa na današnji dan leta 869 ali pred 1149-imi leti v Rimu.
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Neveljaven email naslov