Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Gasilski red, ki so ga v Ljubljani izdali na današnji dan leta 1773, je narekoval nekatere gradbene predpise v zvezi s požarno varnostjo. Graditelji niso smeli več prekrivati streh s skodlami, uporabljati so morali le opeko. Odstraniti je bilo treba tudi vse lesene hodnike, pomole in lesene žlebove, tako, da bi bila varnost pred požari kar največja.
Naslednje leto je začela delovati posebna gradbena, gasilna in olepševalna komisija, ki je budno spremljala vse zidave v Ljubljani. Kdorkoli je hotel graditi, je moral komisiji predložiti načrte stavbe, gradbeno dovoljenje pa so izdali šele potem, ko je komisija zaslišala sosede. Če ti z zidavo niso soglašali, je oddala poročilo deželni vladi, ki je presodila, ali je zadeva zrela za sodišče ali ne. Komisija je lahko zahtevala tudi odstranitev vsega, kar je kvarilo podobo mesta: kramarske lope, stojnice po ulicah in podobno.
——
Pripovednik JOSIP KOSTANJEVEC je v Kopru končal učiteljišče in nato služboval na Primorskem ter v Litiji in Ljubljani. Kratke pripovedi, novele in povesti je v začetku prejšnjega stoletja objavljal v časnikih in revijah, izdal pa je tudi dva zvezka pripovedi z naslovom “Iz knjige življenja”. Tematsko je najpogosteje zajemal iz kmečkega in malomestno-trškega življenja, zlasti ga je zanimalo izobraženstvo. Zgledoval se je pri realistih, v marsičem pa je sledil naturalizmu, predvsem pri izbiri snovi in motivov. Njegove pripovedi so fabulativno razgibane, vendar psihološko in problemsko nepoglobljene. Med opaznejšimi deli sta romana “Kotanjska elita” in “Gojko Knafelc”. Josip Kostanjevec se je rodil na današnji dan leta 1864 v Vipavi.
—–
Na današnji dan leta 1886 se je v Mariboru rodil gledališki igralec, režiser, pedagog in publicist MILAN SKRBINŠEK. Na Dunaju je najprej študiral tehniko in romanistiko, vendar ju ni dokončal, nato pa je obiskoval slovito Ottovo dramsko šolo. Kot igralec je začel nastopati na odru ljubljanskega deželnega gledališča. Od leta 1918 naprej je vodil tržaško gledališče in tam uprizoril vse Cankarjeve drame, nato celjsko gledališče, dramsko šolo mariborskega narodnega gledališča ter mariborsko in ljubljansko Dramo. Leta 1949 je dobil Prešernovo nagrado.
Milan Skrbinšek je bil v začetku prejšnjega stoletja ena najpomembnejših gledaliških osebnosti na Slovenskem. Oblikoval je približno 600 vlog in režiral približno 200 uprizoritev. Pri tem se je precej posvetil slovenski dramatiki, zlasti Cankarju ter nekaterim skandinavskim dramatikom. Bil je eden najplodovitejših gledaliških publicistov svoje dobe. Zavzemal se je za višjo umetniško raven gledaliških predstav in za uvajanje novih evropskih gledaliških tokov v slovensko gledališče. Milan Skrbinšek je ustanovil tudi svojo gledališko šolo, v kateri je obetavne začetnike vzgajal v poklicne igralce, te pa v vrhunske profesionalce.
—–
Na današnji dan leta 1984 so se v Sarajevu končale 14. zimske olimpijske igre. Te so bile že dvanajste, na katerih so nastopili slovenski tekmovalci. Prva naša predstavnika na zimskih olimpiadah sploh sta bila smučarja tekača Zdenko Švigelj in Vladimir Kajzelj leta 1924 v Chamonixu. Pred 34-imi leti pa je prvikrat na zmagovalne stopničke zimskih olimpiad stopil tudi Slovenec – veleslalomist Jure Franko. Z drugim mestom v veleslalomu je prismučal prvo slovensko medaljo na zimskih olimpijskih igrah. Na tej olimpiadi je v imenu športnikov z vsega sveta v slovenščini prisegel takrat naš najboljši smučar Bojan Križaj.
6277 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Gasilski red, ki so ga v Ljubljani izdali na današnji dan leta 1773, je narekoval nekatere gradbene predpise v zvezi s požarno varnostjo. Graditelji niso smeli več prekrivati streh s skodlami, uporabljati so morali le opeko. Odstraniti je bilo treba tudi vse lesene hodnike, pomole in lesene žlebove, tako, da bi bila varnost pred požari kar največja.
Naslednje leto je začela delovati posebna gradbena, gasilna in olepševalna komisija, ki je budno spremljala vse zidave v Ljubljani. Kdorkoli je hotel graditi, je moral komisiji predložiti načrte stavbe, gradbeno dovoljenje pa so izdali šele potem, ko je komisija zaslišala sosede. Če ti z zidavo niso soglašali, je oddala poročilo deželni vladi, ki je presodila, ali je zadeva zrela za sodišče ali ne. Komisija je lahko zahtevala tudi odstranitev vsega, kar je kvarilo podobo mesta: kramarske lope, stojnice po ulicah in podobno.
——
Pripovednik JOSIP KOSTANJEVEC je v Kopru končal učiteljišče in nato služboval na Primorskem ter v Litiji in Ljubljani. Kratke pripovedi, novele in povesti je v začetku prejšnjega stoletja objavljal v časnikih in revijah, izdal pa je tudi dva zvezka pripovedi z naslovom “Iz knjige življenja”. Tematsko je najpogosteje zajemal iz kmečkega in malomestno-trškega življenja, zlasti ga je zanimalo izobraženstvo. Zgledoval se je pri realistih, v marsičem pa je sledil naturalizmu, predvsem pri izbiri snovi in motivov. Njegove pripovedi so fabulativno razgibane, vendar psihološko in problemsko nepoglobljene. Med opaznejšimi deli sta romana “Kotanjska elita” in “Gojko Knafelc”. Josip Kostanjevec se je rodil na današnji dan leta 1864 v Vipavi.
—–
Na današnji dan leta 1886 se je v Mariboru rodil gledališki igralec, režiser, pedagog in publicist MILAN SKRBINŠEK. Na Dunaju je najprej študiral tehniko in romanistiko, vendar ju ni dokončal, nato pa je obiskoval slovito Ottovo dramsko šolo. Kot igralec je začel nastopati na odru ljubljanskega deželnega gledališča. Od leta 1918 naprej je vodil tržaško gledališče in tam uprizoril vse Cankarjeve drame, nato celjsko gledališče, dramsko šolo mariborskega narodnega gledališča ter mariborsko in ljubljansko Dramo. Leta 1949 je dobil Prešernovo nagrado.
Milan Skrbinšek je bil v začetku prejšnjega stoletja ena najpomembnejših gledaliških osebnosti na Slovenskem. Oblikoval je približno 600 vlog in režiral približno 200 uprizoritev. Pri tem se je precej posvetil slovenski dramatiki, zlasti Cankarju ter nekaterim skandinavskim dramatikom. Bil je eden najplodovitejših gledaliških publicistov svoje dobe. Zavzemal se je za višjo umetniško raven gledaliških predstav in za uvajanje novih evropskih gledaliških tokov v slovensko gledališče. Milan Skrbinšek je ustanovil tudi svojo gledališko šolo, v kateri je obetavne začetnike vzgajal v poklicne igralce, te pa v vrhunske profesionalce.
—–
Na današnji dan leta 1984 so se v Sarajevu končale 14. zimske olimpijske igre. Te so bile že dvanajste, na katerih so nastopili slovenski tekmovalci. Prva naša predstavnika na zimskih olimpiadah sploh sta bila smučarja tekača Zdenko Švigelj in Vladimir Kajzelj leta 1924 v Chamonixu. Pred 34-imi leti pa je prvikrat na zmagovalne stopničke zimskih olimpiad stopil tudi Slovenec – veleslalomist Jure Franko. Z drugim mestom v veleslalomu je prismučal prvo slovensko medaljo na zimskih olimpijskih igrah. Na tej olimpiadi je v imenu športnikov z vsega sveta v slovenščini prisegel takrat naš najboljši smučar Bojan Križaj.
Prva uspešna operacija sive mrene pri nas Inštruktor obveščevalcev in diverzantov Urednik lista Naši razgledi
Več kot 1200 štipendistov Knafljeve ustanove Pobuda za slovensko univerzo sredi 19. stoletja Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Neveljaven email naslov