Duhovnik in šolnik PETER BUDIN je pred 210-imi leti v samozaložbi izdal slovenski abecednik “Novi kluč ali tabla za branje inu pisanje”. To je bil prvi črno-belo ilustriran abecednik, prirejen za pouk branja in pisanja po glaskovalni metodi. S tem je Peter Budin postal začetnik sodobnejšega pouka branja in pisanja na Slovenskem. Rodil se je na današnji dan leta 1770 v Grgarju.

—–

ALBIN  BELÁR  sodi med  pionirje sodobne seizmografije na svetu. Dve leti po hudem potresu, ki je aprila leta 1895 prizadel Ljubljano, je že organiziral in vodil prvo seizmološko postajo v takratni avstro-ogrski monarhiji. Delovala je v stavbi sedanje srednje šole za elektrotehniko in računalništvo v Vegovi ulici in je bila hkrati tudi prva potresna opazovalnica v Evropi. Z njo je bilo mogoče primerjati le še nekaj podobnih  na Japonskem.

V naslednjih letih jo je izpopolnjeval ne le s kupljenimi, temveč tudi z doma narejenimi napravami, potresomeri, ki jih je sam izumil. Po Belarjevem zgledu so v avstro-ogrski monarhiji začeli postavljati mrežo opazovalnic; te so opravljale tudi nekatere meteorološke meritve. V prvem desetletju 20. stoletja je izdajal časopis v nemščini z naslovom “Potresna opazovalnica”; poleg nekega japonskega je bil najstarejši znanstveni časopis te vrste na svetu.

Med prvo svetovno vojno je avstro-ogrska vojska na soški fronti z njegovimi aparaturami ugotavljala lego sovražnikovega topništva. Tega mu nova država, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, ni odpustila: prisilno so ga upokojili, mu zaplenili knjižnico in drugo gradivo, večino aparatur pa prenesli v Beograd. Doktor fizikalnih znanosti Albin Belar se je rodil na današnji dan leta 1864 v Ljubljani.

—–

Na današnji dan leta 1886 se je v Túnjicah pri Kamniku rodil umetnostni zgodovinar, publicist in urednik FRANCE STELE. Po gimnaziji v Kranju je na Dunaju študiral slovansko filologijo in zgodovino. Leta 1912 je promoviral z disertacijo o srednjeveškem stenskem slikarstvu na Kranjskem in nato delal pri komisiji za varstvo spomenikov. Med prvo svetovno vojno je prišel v rusko ujetništvo. Tam je spoznal modernistično umetnost. Po vrnitvi v domovino je prevzel vodstvo spomeniškega urada. S svojim izjemno strokovnim konservatorskim delom, ki je temeljilo na odličnem znanju in vestnosti, je rešil pred propadom številne umetniške spomenike.

Kot profesor je vzgojil generacije umetnostnih zgodovinarjev. Leta 1940 je postal redni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, od leta 1951 pa je bil član Mednarodnega komiteja za spomenike pri Unescu. Dobil je Prešernovo nagrado, leta 1969 pa tudi mednarodno Herderjevo nagrado. France Stele je bil prvi slovenski poklicni konservator; ravnal se je po načelih dunajske šole, ki pravijo, da je treba umetniško delo  ne le restavrirati, ampak tudi konservirati.

—–

Operni režiser  HINKO  LESKOVŠEK  se je izobraževal na šoli Glasbene matice v Mariboru, zasebno študiral dramsko igro ter bil violinist v orkestru mariborske opere. V letih 1942 in 43 je bil režiser asistent v dresdenski Državni operi. Od konca druge svetovne vojne je režiral v ljubljanski operi ter gostoval po različnih jugoslovanskih gledališčih ter v Berlinu, Dresdnu, Frankfurtu in Düsseldorfu. Bil je umetnik z izrazito osebnim konceptom; iz glasbenega gledališča si je prizadeval odstraniti lažno patetiko in pretirano romantiko. Trikrat je prejel Prešernovo nagrado. Hinko Leskovšek se je rodil na današnji dan leta 1919 v Mariboru.