Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1754 se je v vasici Zágorica pri Dolskem rodil JURIJ VEGA, pozneje znameniti Georg plemeniti Vega. Bil je matematik in avtor temeljnih logaritmovnikov, s katerimi so v znanosti, vsakdanjem življenju in v šolstvu po vsem svetu računali skoraj dvesto let, vse do množične uvedbe elektronskih računalnikov. Razvil je originalno enačbo za računanje logaritmov ter s tem odločilno pripomogel k vsesplošni matematizaciji teh področij, to pa je omogočilo hitrejši potek znanstvene in tehnične revolucije. Kot topniški častnik praktik pa je Jurij Vega postal eden izmed utemeljiteljev balistike na znanstveni podlagi.
—–
V Spodnjem Blatu pri Grosupljem se je na današnji dan pred 120-imi leti rodil novinar, pisatelj, prevajalec in politični delavec LOUIS ADAMIČ. Zaradi preporodovstva so ga izključili iz ljubljanske gimnazije in tako je štirinajstleten odšel v Ameriko. V novi domovini je med drugim prevajal dela iz slovenske književnosti in se kot novinar usmerjal v tako imenovano žurnalistično ali dokumentarno družbenokritično književnost. Sloves si je utrdil s prvim romanom »Dinamit«, v katerem opisuje boj ameriškega delavskega razreda. Svojo prvo domovino je obiskal dvakrat: po prvem obisku leta 1932 je napisal uspešnico »Vrnitev v rodni kraj«, ki je bila v Kraljevini Jugoslaviji prepovedana, po drugem – leta 1949 – pa je izdal knjigo »Orel in korenine«.
V Združenih državah Amerike je bil zelo dejaven v številnih izseljenskih organizacijah, podpiral je boj jugoslovanskih narodov v drugi svetovni vojni in se zavzemal za uveljavitev socialistične Jugoslavije v svetu. Njegova smrt še vedno ni pojasnjena: Louisa Adamiča so leta 1951 namreč našli ustreljenega na njegovi farmi v Milfordu; domnevno so ga ubili njegovi politični nasprotniki, uradno pa je bil vzrok smrti samomor zaradi preobremenjenosti z delom.
—–
Narodni delavec JANEZ NEPOMUK HRAST je leta 1858 doktoriral na dunajskem bogoslovju in nato v Gorici postal nadškofov kaplan. V goriškem bogoslovju je poučeval dogmatiko in uvedel pouk slovenščine in hrvaščine. Kot pobudnik katoliškega političnega gibanja je na Goriškem ustanovil Katoliško tiskovno društvo, Hilarijansko tiskarno, tednik Glas in Slovensko narodno politično društvo. Za tisk je pripravil in dopolnil ponatis Vascottijevega dela »Institutiones Historiae Ecclesiasticae«, ki so ga kot učbenik uporabljali v semeniščih Avstro-Ogrske. Janez Nepomuk Hrast se je rodil na današnji dan leta 1830 na Livku pri Tolminu.
—–
Zgodovinarka filozofije ALMA SODNIK je v delu »Zgodovinski razvoj estetskih problemov« razčlenila evropske estetske teorije in obravnavala estetiko pri Slovencih. Ukvarjala se je zlasti z Vebrovo estetiko, posegla je tudi v domače spore, predvsem glede tragične smrti filozofa in alpinista Klementa Juga leta 1924. Objavila je tudi knjigo o delu in življenju francoskega filozofa Renéja Déscartesa. Alma Sodnik se je rodila na današnji dan leta 1896 v Ljubljani.
—–
Smučarka Mateja Svet je na današnji dan pred 30-imi leti v Saalbachu v Avstriji dosegla svojo peto zmago v svetovnem pokalu in hkrati osvojila tudi mali kristalni globus. To je bil dotlej eden največjih uspehov slovenskega smučanja v svetovnem pokalu.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1754 se je v vasici Zágorica pri Dolskem rodil JURIJ VEGA, pozneje znameniti Georg plemeniti Vega. Bil je matematik in avtor temeljnih logaritmovnikov, s katerimi so v znanosti, vsakdanjem življenju in v šolstvu po vsem svetu računali skoraj dvesto let, vse do množične uvedbe elektronskih računalnikov. Razvil je originalno enačbo za računanje logaritmov ter s tem odločilno pripomogel k vsesplošni matematizaciji teh področij, to pa je omogočilo hitrejši potek znanstvene in tehnične revolucije. Kot topniški častnik praktik pa je Jurij Vega postal eden izmed utemeljiteljev balistike na znanstveni podlagi.
—–
V Spodnjem Blatu pri Grosupljem se je na današnji dan pred 120-imi leti rodil novinar, pisatelj, prevajalec in politični delavec LOUIS ADAMIČ. Zaradi preporodovstva so ga izključili iz ljubljanske gimnazije in tako je štirinajstleten odšel v Ameriko. V novi domovini je med drugim prevajal dela iz slovenske književnosti in se kot novinar usmerjal v tako imenovano žurnalistično ali dokumentarno družbenokritično književnost. Sloves si je utrdil s prvim romanom »Dinamit«, v katerem opisuje boj ameriškega delavskega razreda. Svojo prvo domovino je obiskal dvakrat: po prvem obisku leta 1932 je napisal uspešnico »Vrnitev v rodni kraj«, ki je bila v Kraljevini Jugoslaviji prepovedana, po drugem – leta 1949 – pa je izdal knjigo »Orel in korenine«.
V Združenih državah Amerike je bil zelo dejaven v številnih izseljenskih organizacijah, podpiral je boj jugoslovanskih narodov v drugi svetovni vojni in se zavzemal za uveljavitev socialistične Jugoslavije v svetu. Njegova smrt še vedno ni pojasnjena: Louisa Adamiča so leta 1951 namreč našli ustreljenega na njegovi farmi v Milfordu; domnevno so ga ubili njegovi politični nasprotniki, uradno pa je bil vzrok smrti samomor zaradi preobremenjenosti z delom.
—–
Narodni delavec JANEZ NEPOMUK HRAST je leta 1858 doktoriral na dunajskem bogoslovju in nato v Gorici postal nadškofov kaplan. V goriškem bogoslovju je poučeval dogmatiko in uvedel pouk slovenščine in hrvaščine. Kot pobudnik katoliškega političnega gibanja je na Goriškem ustanovil Katoliško tiskovno društvo, Hilarijansko tiskarno, tednik Glas in Slovensko narodno politično društvo. Za tisk je pripravil in dopolnil ponatis Vascottijevega dela »Institutiones Historiae Ecclesiasticae«, ki so ga kot učbenik uporabljali v semeniščih Avstro-Ogrske. Janez Nepomuk Hrast se je rodil na današnji dan leta 1830 na Livku pri Tolminu.
—–
Zgodovinarka filozofije ALMA SODNIK je v delu »Zgodovinski razvoj estetskih problemov« razčlenila evropske estetske teorije in obravnavala estetiko pri Slovencih. Ukvarjala se je zlasti z Vebrovo estetiko, posegla je tudi v domače spore, predvsem glede tragične smrti filozofa in alpinista Klementa Juga leta 1924. Objavila je tudi knjigo o delu in življenju francoskega filozofa Renéja Déscartesa. Alma Sodnik se je rodila na današnji dan leta 1896 v Ljubljani.
—–
Smučarka Mateja Svet je na današnji dan pred 30-imi leti v Saalbachu v Avstriji dosegla svojo peto zmago v svetovnem pokalu in hkrati osvojila tudi mali kristalni globus. To je bil dotlej eden največjih uspehov slovenskega smučanja v svetovnem pokalu.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov