Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1754 se je v vasici Zágorica pri Dolskem rodil JURIJ VEGA, pozneje znameniti Georg plemeniti Vega. Bil je matematik in avtor temeljnih logaritmovnikov, s katerimi so v znanosti, vsakdanjem življenju in v šolstvu po vsem svetu računali skoraj dvesto let, vse do množične uvedbe elektronskih računalnikov. Razvil je originalno enačbo za računanje logaritmov ter s tem odločilno pripomogel k vsesplošni matematizaciji teh področij, to pa je omogočilo hitrejši potek znanstvene in tehnične revolucije. Kot topniški častnik praktik pa je Jurij Vega postal eden izmed utemeljiteljev balistike na znanstveni podlagi.
—–
V Spodnjem Blatu pri Grosupljem se je na današnji dan pred 120-imi leti rodil novinar, pisatelj, prevajalec in politični delavec LOUIS ADAMIČ. Zaradi preporodovstva so ga izključili iz ljubljanske gimnazije in tako je štirinajstleten odšel v Ameriko. V novi domovini je med drugim prevajal dela iz slovenske književnosti in se kot novinar usmerjal v tako imenovano žurnalistično ali dokumentarno družbenokritično književnost. Sloves si je utrdil s prvim romanom »Dinamit«, v katerem opisuje boj ameriškega delavskega razreda. Svojo prvo domovino je obiskal dvakrat: po prvem obisku leta 1932 je napisal uspešnico »Vrnitev v rodni kraj«, ki je bila v Kraljevini Jugoslaviji prepovedana, po drugem – leta 1949 – pa je izdal knjigo »Orel in korenine«.
V Združenih državah Amerike je bil zelo dejaven v številnih izseljenskih organizacijah, podpiral je boj jugoslovanskih narodov v drugi svetovni vojni in se zavzemal za uveljavitev socialistične Jugoslavije v svetu. Njegova smrt še vedno ni pojasnjena: Louisa Adamiča so leta 1951 namreč našli ustreljenega na njegovi farmi v Milfordu; domnevno so ga ubili njegovi politični nasprotniki, uradno pa je bil vzrok smrti samomor zaradi preobremenjenosti z delom.
—–
Narodni delavec JANEZ NEPOMUK HRAST je leta 1858 doktoriral na dunajskem bogoslovju in nato v Gorici postal nadškofov kaplan. V goriškem bogoslovju je poučeval dogmatiko in uvedel pouk slovenščine in hrvaščine. Kot pobudnik katoliškega političnega gibanja je na Goriškem ustanovil Katoliško tiskovno društvo, Hilarijansko tiskarno, tednik Glas in Slovensko narodno politično društvo. Za tisk je pripravil in dopolnil ponatis Vascottijevega dela »Institutiones Historiae Ecclesiasticae«, ki so ga kot učbenik uporabljali v semeniščih Avstro-Ogrske. Janez Nepomuk Hrast se je rodil na današnji dan leta 1830 na Livku pri Tolminu.
—–
Zgodovinarka filozofije ALMA SODNIK je v delu »Zgodovinski razvoj estetskih problemov« razčlenila evropske estetske teorije in obravnavala estetiko pri Slovencih. Ukvarjala se je zlasti z Vebrovo estetiko, posegla je tudi v domače spore, predvsem glede tragične smrti filozofa in alpinista Klementa Juga leta 1924. Objavila je tudi knjigo o delu in življenju francoskega filozofa Renéja Déscartesa. Alma Sodnik se je rodila na današnji dan leta 1896 v Ljubljani.
—–
Smučarka Mateja Svet je na današnji dan pred 30-imi leti v Saalbachu v Avstriji dosegla svojo peto zmago v svetovnem pokalu in hkrati osvojila tudi mali kristalni globus. To je bil dotlej eden največjih uspehov slovenskega smučanja v svetovnem pokalu.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1754 se je v vasici Zágorica pri Dolskem rodil JURIJ VEGA, pozneje znameniti Georg plemeniti Vega. Bil je matematik in avtor temeljnih logaritmovnikov, s katerimi so v znanosti, vsakdanjem življenju in v šolstvu po vsem svetu računali skoraj dvesto let, vse do množične uvedbe elektronskih računalnikov. Razvil je originalno enačbo za računanje logaritmov ter s tem odločilno pripomogel k vsesplošni matematizaciji teh področij, to pa je omogočilo hitrejši potek znanstvene in tehnične revolucije. Kot topniški častnik praktik pa je Jurij Vega postal eden izmed utemeljiteljev balistike na znanstveni podlagi.
—–
V Spodnjem Blatu pri Grosupljem se je na današnji dan pred 120-imi leti rodil novinar, pisatelj, prevajalec in politični delavec LOUIS ADAMIČ. Zaradi preporodovstva so ga izključili iz ljubljanske gimnazije in tako je štirinajstleten odšel v Ameriko. V novi domovini je med drugim prevajal dela iz slovenske književnosti in se kot novinar usmerjal v tako imenovano žurnalistično ali dokumentarno družbenokritično književnost. Sloves si je utrdil s prvim romanom »Dinamit«, v katerem opisuje boj ameriškega delavskega razreda. Svojo prvo domovino je obiskal dvakrat: po prvem obisku leta 1932 je napisal uspešnico »Vrnitev v rodni kraj«, ki je bila v Kraljevini Jugoslaviji prepovedana, po drugem – leta 1949 – pa je izdal knjigo »Orel in korenine«.
V Združenih državah Amerike je bil zelo dejaven v številnih izseljenskih organizacijah, podpiral je boj jugoslovanskih narodov v drugi svetovni vojni in se zavzemal za uveljavitev socialistične Jugoslavije v svetu. Njegova smrt še vedno ni pojasnjena: Louisa Adamiča so leta 1951 namreč našli ustreljenega na njegovi farmi v Milfordu; domnevno so ga ubili njegovi politični nasprotniki, uradno pa je bil vzrok smrti samomor zaradi preobremenjenosti z delom.
—–
Narodni delavec JANEZ NEPOMUK HRAST je leta 1858 doktoriral na dunajskem bogoslovju in nato v Gorici postal nadškofov kaplan. V goriškem bogoslovju je poučeval dogmatiko in uvedel pouk slovenščine in hrvaščine. Kot pobudnik katoliškega političnega gibanja je na Goriškem ustanovil Katoliško tiskovno društvo, Hilarijansko tiskarno, tednik Glas in Slovensko narodno politično društvo. Za tisk je pripravil in dopolnil ponatis Vascottijevega dela »Institutiones Historiae Ecclesiasticae«, ki so ga kot učbenik uporabljali v semeniščih Avstro-Ogrske. Janez Nepomuk Hrast se je rodil na današnji dan leta 1830 na Livku pri Tolminu.
—–
Zgodovinarka filozofije ALMA SODNIK je v delu »Zgodovinski razvoj estetskih problemov« razčlenila evropske estetske teorije in obravnavala estetiko pri Slovencih. Ukvarjala se je zlasti z Vebrovo estetiko, posegla je tudi v domače spore, predvsem glede tragične smrti filozofa in alpinista Klementa Juga leta 1924. Objavila je tudi knjigo o delu in življenju francoskega filozofa Renéja Déscartesa. Alma Sodnik se je rodila na današnji dan leta 1896 v Ljubljani.
—–
Smučarka Mateja Svet je na današnji dan pred 30-imi leti v Saalbachu v Avstriji dosegla svojo peto zmago v svetovnem pokalu in hkrati osvojila tudi mali kristalni globus. To je bil dotlej eden največjih uspehov slovenskega smučanja v svetovnem pokalu.
Radoslav Razlag - prvi deželni glavar Kranjske slovenskega rodu Rihard Jakopič, osrednja osebnost med umetniki svojega časa Bara Remec - likovna ustvarjalka v mestu pod vrhovi Andov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Žmavc, knjižničar univerzitetne knjižnice v Pragi Marica Ogrinec - pevka ljubljanskega opernega zbora Dr. Drago Klemenčič- prvi urednik verskega programa TV SLO *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karl Ghega - projektant prve železnice čez slovensko ozemlje Ljubljanski kongres Svete alianse Minka Skaberne - neutrudno delo za slepe in slabovidne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Anton Dolničar - eden ustanoviteljev prve slovenske javne knjižnice Anton Hajdrih in »Buči morje adrijansko ….« Dražgoška bitka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ameriški predsednik Woodrow Wilson in Slovenci Ciril Cvetko - dirigent, skladatelj in pedagog Poslednji boj Pohorskega bataljona *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Schwab, zobozdravnik, skladatelj in pevovodja Preporodovci za neodvisno in svobodno državo Prvi od 29 letalskih napadov na Maribor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gašpar Mašek, vodja zbora orkestra filharmonične družbe v Ljubljani Miha Maleš - slikarski duh barvnega realizma in intimizma Anton Bitenc, zadnji Plečnikov asistent *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fran Serafin Vilhar - začetnik novoromantičnih slogovnih smeri v glasbi pri nas Rado Pregarc - vsestranski gledališki ustvarjalec Ljubljana dobi Splošno žensko društvo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lublanske novice – prvi slovenski časopis Antonija Štupca - učiteljica in narodna buditeljica Žrtve »pohorske afere« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janja Miklavčič - za enako učiteljsko delo enako plačilo Božidar Race in enotno računovodstvo v gospodarstvu Verigarji – naša poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tajno štetje prebivalstva v Julijski krajini »Slovenka« – tržaški list slovenskih žena Dr. Janez Stanonik in zasluge za razvoj anglistike in germanistike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Veseli koledniki« Najstarejše znano prekmursko pisno besedilo Fran Krapeš in prva kavarna s slovenskim napisom na Kongresnem trgu v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Friderik Irenej Baraga - molitvenik in slovnica za indijanski plemeni Lovrenc Košir in zamisel o poštni znamki Slava Kristan Lunaček, zdravnica z otroci v kolonije na morje in v hribe *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mihale Stroj - bidermajerski portretist Franc Jeza - vizionar slovenske državnosti Kulturno društvo Člen 7 na avstrijskem Štajerskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fanči Bernik, atletinja in svetovna prvakinja v skoraj pozabljenem športu Pohod 14. divizije na Štajersko Ustanovitev Slovenske filharmonije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Kacin, urednik slovenskih časopisov v Argentini Ž: Po tehniško vojaško znanje k zaveznikom Boris Pahor ni smel v Ljubljano *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Matičič - pripovednik in pisec kmečkih povesti Jože Ovsec - presunljivi ekspresivni avtoportreti Lojze Bratuž - v smrt zaradi slovenskega petja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najpomembnejša državotvorna odločitev Janez Wutte Luc, ubežnik iz nemške armade gre h koroškim partizanom Prvič z avtobusom iz Maribora v Celje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Božični dan, spomin na Odrešenikovo rojstvo Sebastijan Krelj - kratko življenje protestantskega pisca Matija Tomc - opera Krst pri Savici na izvedbo čakala 45 let *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov