Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1754 se je v vasici Zágorica pri Dolskem rodil JURIJ VEGA, pozneje znameniti Georg plemeniti Vega. Bil je matematik in avtor temeljnih logaritmovnikov, s katerimi so v znanosti, vsakdanjem življenju in v šolstvu po vsem svetu računali skoraj dvesto let, vse do množične uvedbe elektronskih računalnikov. Razvil je originalno enačbo za računanje logaritmov ter s tem odločilno pripomogel k vsesplošni matematizaciji teh področij, to pa je omogočilo hitrejši potek znanstvene in tehnične revolucije. Kot topniški častnik praktik pa je Jurij Vega postal eden izmed utemeljiteljev balistike na znanstveni podlagi.
—–
V Spodnjem Blatu pri Grosupljem se je na današnji dan pred 120-imi leti rodil novinar, pisatelj, prevajalec in politični delavec LOUIS ADAMIČ. Zaradi preporodovstva so ga izključili iz ljubljanske gimnazije in tako je štirinajstleten odšel v Ameriko. V novi domovini je med drugim prevajal dela iz slovenske književnosti in se kot novinar usmerjal v tako imenovano žurnalistično ali dokumentarno družbenokritično književnost. Sloves si je utrdil s prvim romanom »Dinamit«, v katerem opisuje boj ameriškega delavskega razreda. Svojo prvo domovino je obiskal dvakrat: po prvem obisku leta 1932 je napisal uspešnico »Vrnitev v rodni kraj«, ki je bila v Kraljevini Jugoslaviji prepovedana, po drugem – leta 1949 – pa je izdal knjigo »Orel in korenine«.
V Združenih državah Amerike je bil zelo dejaven v številnih izseljenskih organizacijah, podpiral je boj jugoslovanskih narodov v drugi svetovni vojni in se zavzemal za uveljavitev socialistične Jugoslavije v svetu. Njegova smrt še vedno ni pojasnjena: Louisa Adamiča so leta 1951 namreč našli ustreljenega na njegovi farmi v Milfordu; domnevno so ga ubili njegovi politični nasprotniki, uradno pa je bil vzrok smrti samomor zaradi preobremenjenosti z delom.
—–
Narodni delavec JANEZ NEPOMUK HRAST je leta 1858 doktoriral na dunajskem bogoslovju in nato v Gorici postal nadškofov kaplan. V goriškem bogoslovju je poučeval dogmatiko in uvedel pouk slovenščine in hrvaščine. Kot pobudnik katoliškega političnega gibanja je na Goriškem ustanovil Katoliško tiskovno društvo, Hilarijansko tiskarno, tednik Glas in Slovensko narodno politično društvo. Za tisk je pripravil in dopolnil ponatis Vascottijevega dela »Institutiones Historiae Ecclesiasticae«, ki so ga kot učbenik uporabljali v semeniščih Avstro-Ogrske. Janez Nepomuk Hrast se je rodil na današnji dan leta 1830 na Livku pri Tolminu.
—–
Zgodovinarka filozofije ALMA SODNIK je v delu »Zgodovinski razvoj estetskih problemov« razčlenila evropske estetske teorije in obravnavala estetiko pri Slovencih. Ukvarjala se je zlasti z Vebrovo estetiko, posegla je tudi v domače spore, predvsem glede tragične smrti filozofa in alpinista Klementa Juga leta 1924. Objavila je tudi knjigo o delu in življenju francoskega filozofa Renéja Déscartesa. Alma Sodnik se je rodila na današnji dan leta 1896 v Ljubljani.
—–
Smučarka Mateja Svet je na današnji dan pred 30-imi leti v Saalbachu v Avstriji dosegla svojo peto zmago v svetovnem pokalu in hkrati osvojila tudi mali kristalni globus. To je bil dotlej eden največjih uspehov slovenskega smučanja v svetovnem pokalu.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1754 se je v vasici Zágorica pri Dolskem rodil JURIJ VEGA, pozneje znameniti Georg plemeniti Vega. Bil je matematik in avtor temeljnih logaritmovnikov, s katerimi so v znanosti, vsakdanjem življenju in v šolstvu po vsem svetu računali skoraj dvesto let, vse do množične uvedbe elektronskih računalnikov. Razvil je originalno enačbo za računanje logaritmov ter s tem odločilno pripomogel k vsesplošni matematizaciji teh področij, to pa je omogočilo hitrejši potek znanstvene in tehnične revolucije. Kot topniški častnik praktik pa je Jurij Vega postal eden izmed utemeljiteljev balistike na znanstveni podlagi.
—–
V Spodnjem Blatu pri Grosupljem se je na današnji dan pred 120-imi leti rodil novinar, pisatelj, prevajalec in politični delavec LOUIS ADAMIČ. Zaradi preporodovstva so ga izključili iz ljubljanske gimnazije in tako je štirinajstleten odšel v Ameriko. V novi domovini je med drugim prevajal dela iz slovenske književnosti in se kot novinar usmerjal v tako imenovano žurnalistično ali dokumentarno družbenokritično književnost. Sloves si je utrdil s prvim romanom »Dinamit«, v katerem opisuje boj ameriškega delavskega razreda. Svojo prvo domovino je obiskal dvakrat: po prvem obisku leta 1932 je napisal uspešnico »Vrnitev v rodni kraj«, ki je bila v Kraljevini Jugoslaviji prepovedana, po drugem – leta 1949 – pa je izdal knjigo »Orel in korenine«.
V Združenih državah Amerike je bil zelo dejaven v številnih izseljenskih organizacijah, podpiral je boj jugoslovanskih narodov v drugi svetovni vojni in se zavzemal za uveljavitev socialistične Jugoslavije v svetu. Njegova smrt še vedno ni pojasnjena: Louisa Adamiča so leta 1951 namreč našli ustreljenega na njegovi farmi v Milfordu; domnevno so ga ubili njegovi politični nasprotniki, uradno pa je bil vzrok smrti samomor zaradi preobremenjenosti z delom.
—–
Narodni delavec JANEZ NEPOMUK HRAST je leta 1858 doktoriral na dunajskem bogoslovju in nato v Gorici postal nadškofov kaplan. V goriškem bogoslovju je poučeval dogmatiko in uvedel pouk slovenščine in hrvaščine. Kot pobudnik katoliškega političnega gibanja je na Goriškem ustanovil Katoliško tiskovno društvo, Hilarijansko tiskarno, tednik Glas in Slovensko narodno politično društvo. Za tisk je pripravil in dopolnil ponatis Vascottijevega dela »Institutiones Historiae Ecclesiasticae«, ki so ga kot učbenik uporabljali v semeniščih Avstro-Ogrske. Janez Nepomuk Hrast se je rodil na današnji dan leta 1830 na Livku pri Tolminu.
—–
Zgodovinarka filozofije ALMA SODNIK je v delu »Zgodovinski razvoj estetskih problemov« razčlenila evropske estetske teorije in obravnavala estetiko pri Slovencih. Ukvarjala se je zlasti z Vebrovo estetiko, posegla je tudi v domače spore, predvsem glede tragične smrti filozofa in alpinista Klementa Juga leta 1924. Objavila je tudi knjigo o delu in življenju francoskega filozofa Renéja Déscartesa. Alma Sodnik se je rodila na današnji dan leta 1896 v Ljubljani.
—–
Smučarka Mateja Svet je na današnji dan pred 30-imi leti v Saalbachu v Avstriji dosegla svojo peto zmago v svetovnem pokalu in hkrati osvojila tudi mali kristalni globus. To je bil dotlej eden največjih uspehov slovenskega smučanja v svetovnem pokalu.
Dan vrnitve Primorske k matični domovini Čitalnica pri tržaškem Svetem Jakobu Bled gosti prvi festival jugoslovanskega jazza *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Herbarij z dva tisoč rastlinami Prvi zemljevid slovenskih narečij Zdravniška pot od Gorice do San Francisca
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Potomec bošnjaških ubežnikov – hrvaški svetniški kandidat V 20-ih letih posneli 21 celovečernih filmov Pomembna odkritja zdravnika iz Ljubljane *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vojni minister Avstro-ogrske monarhije Prva letalska nesreča civilnega letala pri nas Besedila za več kot 600 skladb *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Baročni slikarski mojster iz Slovenj Gradca Zoolog, ki je odkopaval néveljskega mamuta Partizanski pevski zbor na turneji po zavezniških bazah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Skrb za slovenske izseljence v Latinski Ameriki Polemike glede razgaljene muze nad Prešernovo glavo “Ali res mora kmet samo ubogati?” *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesnica in žensko vprašanje Strokovnjak za komunistične države v Kongresni knjižnici v Washingtonu Ena največjih kemičnih tovarn na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Od Knafljevega štipendista do diplomata Na ljubljanskem in tržaškem odru Prvi življenjepis škofa Slomška *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zakon o zemljiški odvezi “Slovenske pesmi kranjskiga naroda” Odlok o prepovedi uporabe slovenskega jezika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Drugi slovenski tabor tudi o lastni univerzi Ustanovitelj laboratorija za medicinsko elektroniko in biokibernetiko Zborovanje na Okroglici *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo za preučevanje zgodovine Strokovnjak za umetnost med gotiko in barokom Operni pevec – mojster basovskih vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisatelj in naravoslovec Škof preselil škofijski sedež ob Dravi navzdol Kamniška izjava iz leta 1938 – še vedno aktualna
Nobelova nagrada za ljubljanskega gimnazijca Prvi »vzorčni velesejem« v Ljubljani Prelomna stvaritev v zgodovini našega gledališča
Državni zakonik v slovenščini Dar odrskega nastopanja in razvita pevska tehnika Literarni zgodovinar in »Jutro pozabljenih« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Radio spregovoril slovensko Pesnik odločno proti unitarizmu v šolstvu 30 let odprtja Škofijske klasične gimnazije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik z življenjem plačal pomoč upornikom proti nacizmu Organizacija TIGR proti fašizmu Poseben zven orgel pod žensko roko
Strokovnjak za urejanje hudournih vodotokov Pravnik iz Slovenske Bistrice – minister v dunajski vladi Šest desetletij novinarsko v svetovni politiki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja glasbenega ustvarjanja Sporočila Bogojinske resolucije "V Kraljestvu Zlatoroga"
Desetletja glasbenega ustvarjanja "V Kraljestvu Zlatoroga" Slovenski pilot – junak slovaške vstaje leta 1944
Neveljaven email naslov