Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1754 se je v vasici Zágorica pri Dolskem rodil JURIJ VEGA, pozneje znameniti Georg plemeniti Vega. Bil je matematik in avtor temeljnih logaritmovnikov, s katerimi so v znanosti, vsakdanjem življenju in v šolstvu po vsem svetu računali skoraj dvesto let, vse do množične uvedbe elektronskih računalnikov. Razvil je originalno enačbo za računanje logaritmov ter s tem odločilno pripomogel k vsesplošni matematizaciji teh področij, to pa je omogočilo hitrejši potek znanstvene in tehnične revolucije. Kot topniški častnik praktik pa je Jurij Vega postal eden izmed utemeljiteljev balistike na znanstveni podlagi.
—–
V Spodnjem Blatu pri Grosupljem se je na današnji dan pred 120-imi leti rodil novinar, pisatelj, prevajalec in politični delavec LOUIS ADAMIČ. Zaradi preporodovstva so ga izključili iz ljubljanske gimnazije in tako je štirinajstleten odšel v Ameriko. V novi domovini je med drugim prevajal dela iz slovenske književnosti in se kot novinar usmerjal v tako imenovano žurnalistično ali dokumentarno družbenokritično književnost. Sloves si je utrdil s prvim romanom »Dinamit«, v katerem opisuje boj ameriškega delavskega razreda. Svojo prvo domovino je obiskal dvakrat: po prvem obisku leta 1932 je napisal uspešnico »Vrnitev v rodni kraj«, ki je bila v Kraljevini Jugoslaviji prepovedana, po drugem – leta 1949 – pa je izdal knjigo »Orel in korenine«.
V Združenih državah Amerike je bil zelo dejaven v številnih izseljenskih organizacijah, podpiral je boj jugoslovanskih narodov v drugi svetovni vojni in se zavzemal za uveljavitev socialistične Jugoslavije v svetu. Njegova smrt še vedno ni pojasnjena: Louisa Adamiča so leta 1951 namreč našli ustreljenega na njegovi farmi v Milfordu; domnevno so ga ubili njegovi politični nasprotniki, uradno pa je bil vzrok smrti samomor zaradi preobremenjenosti z delom.
—–
Narodni delavec JANEZ NEPOMUK HRAST je leta 1858 doktoriral na dunajskem bogoslovju in nato v Gorici postal nadškofov kaplan. V goriškem bogoslovju je poučeval dogmatiko in uvedel pouk slovenščine in hrvaščine. Kot pobudnik katoliškega političnega gibanja je na Goriškem ustanovil Katoliško tiskovno društvo, Hilarijansko tiskarno, tednik Glas in Slovensko narodno politično društvo. Za tisk je pripravil in dopolnil ponatis Vascottijevega dela »Institutiones Historiae Ecclesiasticae«, ki so ga kot učbenik uporabljali v semeniščih Avstro-Ogrske. Janez Nepomuk Hrast se je rodil na današnji dan leta 1830 na Livku pri Tolminu.
—–
Zgodovinarka filozofije ALMA SODNIK je v delu »Zgodovinski razvoj estetskih problemov« razčlenila evropske estetske teorije in obravnavala estetiko pri Slovencih. Ukvarjala se je zlasti z Vebrovo estetiko, posegla je tudi v domače spore, predvsem glede tragične smrti filozofa in alpinista Klementa Juga leta 1924. Objavila je tudi knjigo o delu in življenju francoskega filozofa Renéja Déscartesa. Alma Sodnik se je rodila na današnji dan leta 1896 v Ljubljani.
—–
Smučarka Mateja Svet je na današnji dan pred 30-imi leti v Saalbachu v Avstriji dosegla svojo peto zmago v svetovnem pokalu in hkrati osvojila tudi mali kristalni globus. To je bil dotlej eden največjih uspehov slovenskega smučanja v svetovnem pokalu.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1754 se je v vasici Zágorica pri Dolskem rodil JURIJ VEGA, pozneje znameniti Georg plemeniti Vega. Bil je matematik in avtor temeljnih logaritmovnikov, s katerimi so v znanosti, vsakdanjem življenju in v šolstvu po vsem svetu računali skoraj dvesto let, vse do množične uvedbe elektronskih računalnikov. Razvil je originalno enačbo za računanje logaritmov ter s tem odločilno pripomogel k vsesplošni matematizaciji teh področij, to pa je omogočilo hitrejši potek znanstvene in tehnične revolucije. Kot topniški častnik praktik pa je Jurij Vega postal eden izmed utemeljiteljev balistike na znanstveni podlagi.
—–
V Spodnjem Blatu pri Grosupljem se je na današnji dan pred 120-imi leti rodil novinar, pisatelj, prevajalec in politični delavec LOUIS ADAMIČ. Zaradi preporodovstva so ga izključili iz ljubljanske gimnazije in tako je štirinajstleten odšel v Ameriko. V novi domovini je med drugim prevajal dela iz slovenske književnosti in se kot novinar usmerjal v tako imenovano žurnalistično ali dokumentarno družbenokritično književnost. Sloves si je utrdil s prvim romanom »Dinamit«, v katerem opisuje boj ameriškega delavskega razreda. Svojo prvo domovino je obiskal dvakrat: po prvem obisku leta 1932 je napisal uspešnico »Vrnitev v rodni kraj«, ki je bila v Kraljevini Jugoslaviji prepovedana, po drugem – leta 1949 – pa je izdal knjigo »Orel in korenine«.
V Združenih državah Amerike je bil zelo dejaven v številnih izseljenskih organizacijah, podpiral je boj jugoslovanskih narodov v drugi svetovni vojni in se zavzemal za uveljavitev socialistične Jugoslavije v svetu. Njegova smrt še vedno ni pojasnjena: Louisa Adamiča so leta 1951 namreč našli ustreljenega na njegovi farmi v Milfordu; domnevno so ga ubili njegovi politični nasprotniki, uradno pa je bil vzrok smrti samomor zaradi preobremenjenosti z delom.
—–
Narodni delavec JANEZ NEPOMUK HRAST je leta 1858 doktoriral na dunajskem bogoslovju in nato v Gorici postal nadškofov kaplan. V goriškem bogoslovju je poučeval dogmatiko in uvedel pouk slovenščine in hrvaščine. Kot pobudnik katoliškega političnega gibanja je na Goriškem ustanovil Katoliško tiskovno društvo, Hilarijansko tiskarno, tednik Glas in Slovensko narodno politično društvo. Za tisk je pripravil in dopolnil ponatis Vascottijevega dela »Institutiones Historiae Ecclesiasticae«, ki so ga kot učbenik uporabljali v semeniščih Avstro-Ogrske. Janez Nepomuk Hrast se je rodil na današnji dan leta 1830 na Livku pri Tolminu.
—–
Zgodovinarka filozofije ALMA SODNIK je v delu »Zgodovinski razvoj estetskih problemov« razčlenila evropske estetske teorije in obravnavala estetiko pri Slovencih. Ukvarjala se je zlasti z Vebrovo estetiko, posegla je tudi v domače spore, predvsem glede tragične smrti filozofa in alpinista Klementa Juga leta 1924. Objavila je tudi knjigo o delu in življenju francoskega filozofa Renéja Déscartesa. Alma Sodnik se je rodila na današnji dan leta 1896 v Ljubljani.
—–
Smučarka Mateja Svet je na današnji dan pred 30-imi leti v Saalbachu v Avstriji dosegla svojo peto zmago v svetovnem pokalu in hkrati osvojila tudi mali kristalni globus. To je bil dotlej eden največjih uspehov slovenskega smučanja v svetovnem pokalu.
Cecilija Podkrajšek, prek trnja do ljubljanskih odrskih desk Franc Sušnik, Koroški knjižničar, muzealec in publicist Prva vinarska zadruga v Metliki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Celestin, poznavalec ruske literature Vlado Habjan, realistična pripovedna proza o času vojne Sane Belak Šrauf, eden pionirjev slovenskih odprav v Himalajo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Engelberg Gangl, pesnik in urednik lista “Učiteljski tovariš” France Štiglic, klasik in pionir slovenskega filma »Črne so sence pale čez Kras …« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Martin Bavčer, Zgodovina Norika in Furlanije Vrenje zaradi dveh pomembnih mladinskih revij Usoda izgnancev za prebivalce Posavja in Posotelja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pismo, v katerem se prvič pojavi ime Maribor Ivan Michler, raziskovalec kraškega podzemlja Osimski sporazumi in državna meja z Italijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Duhovnik in slikar Stane Kregar - vodilni predstavnik (post)nadrealizma pri nas France Lombergar in začetki sodobnih nasadov jablan pri nas Pospešeno do decembrskega plebiscita *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana razsvetljena s plinskimi svetilkami Davorin Trstenjak - pobudnik slovenskega pisateljskega društva Marcel Ostaševski - lirični baritonist iz Radovljice *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Ješe in prva uspešna operacija sive mrene pri nas Gregor Klančnik - predvojni smučarski prvak in uspešen gospodarstvenik Nadporočnik Franjo Malgaj gre na Koroško *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Škof Stanislav Lenič - 12 let dosojene ječe na montiranem političnem procesu Antanta pozdravila nastanek Države Slovencev, Hrvatov in Srbov Ukaz o ustanovitvi nemškega konzulata v Ljubljani *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Mara Samsa, ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Slava Škrabec, vzgojiteljica medicinskih sester Poldrugo desetletje praške ustvarjalnosti Jožeta Plečnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Karel Bleiweis - začetnik slovenske psihiatrije Ivan Jurkovič - kiparske stvaritve med obema vojnama Mariborska letalska eskadrilja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Helena Menaše - urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Slovensko kulturno društvo v Clevelandu (1923) Začetki današnjega Pokrajinskega muzeja Kočevje (1953) *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Šolstvo postane državna zadeva (1770) Just Bačar (1883) zdravnik - prostovoljec v balkanski vojni Igor Tavčar (1899) utemeljitelj naše znanstvene interne medicine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Praznik, ki so ga v 9. stoletju premaknili iz majskega v novembrski čas Znamenite negovske čelade Rudolf Maister: »Maribor in vso spodnjo Štajersko razglašam za jugoslovansko posest« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reformacija in prve knjige v našem jeziku Janko Ogris - deželni poslanec Koroške slovenske stranke Stane Jarm - kipar, presunjen z bolečino med in povojnega trpljenja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Malešič - Belokranjec v slovensko literaturo uvede prekmursko pokrajino Ivan Karlo Sancin - ne le virtuoz, tudi mojster izdelave violin Stane Kavčič - politik, ki je prehiteval čas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dragan Karel Šanda in pesniška naveza s Srečkom Kosovelom Ferdo Kozak - avtor družbenokritične literature Franc Jakopin – imenoslovec, strokovnjak za vzhodnoslovansko jezikoslovje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ksaver Meško - pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Kmet Simon Kos - tigrovec odgovoren za Baško grapo Katarina Hribar - telovadka na olimpijadi v Berlinu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Krol Grossman in naše prve gibljive slike Ivan Pregelj - dela pomembnega pripovednika Jožko Lukež - na tržaškem odru odigral več kot 300 vlog *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Grof Jožef Emanuel Barbo – Waxsenstein, plemič, ki se je opredelil za slovenstvo Karel Širok, literat, konzularni uslužbenec in obveščevalec France Slana, nadaljevalec slovenskega slikarskega izročila *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov