Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Geolog in paleontolog DIONÝZ ŠTÚR je diplomiral na politehniki na Dunaju, se izpopolnjeval na rudarski akademiji v Bánski Štiávnici in leta 1885 postal ravnatelj Državnega geološkega zavoda na Dunaju. Med pripravljanjem geološke karte avstro-ogrske monarhije je velikokrat kartiral na Slovenskem. Med drugim je raziskoval hidrološke razmere v Rogaški Slatini ter geološko zgradbo v okolici Rablja, Idrije, Jesenic, Slovenskih Konjic, Slovenj Gradca, Trbovelj in Laškega. Povsod je odkril in določil tudi fosilno favno in floro, blizu Motnika pa je odkril novi vrsti fosilnih praproti. Izdal je tudi pregledno geološko karto Štajerske in temeljito opisal njeno geologijo. Dionýz Štúr se je rodil na današnji dan leta 1827 v Béckovu na Slovaškem.
—–
V Mariboru je na današnji dan pred 150-imi leti začel izhajati politični časnik “Slovenski narod”. V letu vseljudskega gibanja za narodnostne pravice je bilo to izjemno pomembno za nadaljnje prebujanje slovenske politične in narodnostne zavesti. Najprej je izhajal trikrat na teden, od 1. januarja 1873 naprej pa v Ljubljani kot dnevnik. V prvih letih izhajanja je bil “Slovenski narod” glasilo mladoslovencev; zavzemal se je za enakopravnost slovenskega jezika, za Zedinjeno Slovenijo in za bratstvo slovanskih narodov, z ustanovitvijo časopisa “Jutro” leta 1920 pa je ostal na konservativnih stališčih.
—–
DANILO ŠVARA je bil leta 1925 v Frankfurtu ob Majni imenovan za doktorja političnih in družbenih ved, pet let pozneje pa je na tamkajšnjem koservatoriju diplomiral iz kompozicije, dirigiranja in operne režije. Sodi med naše najpomembnejše skladatelje 20. stoletja. Leta 1937 je napisal »Kleopatro«, prvo slovensko opero z veličastnimi prizori, baletom, bleskom in monumentalnostjo ter leta 1943 svojo najboljšo, »Veroniko Deseniško«, v kateri je mojstrsko povezal tradicijo z novejšimi slogovnimi značilnostmi. Bil je tudi izjemen pianist in razgledan glasbeni kritik. Rodil se je na današnji dan leta 1902 v Rícmanjih pri Trstu.
—–
V predzadnjem letu obstoja avstro-ogrske monarhije so slovenski in hrvaški gospodarstveniki v Trstu osnovali ladjarsko delniško družbo z imenom Oceania, ki je imela ob nastanku deset večjih in pet manjših ladij, naročili pa so tudi gradnjo nekaj novih. Zaradi vojnih in povojnih razmer pa družba ni mogla opravljati načrtovanih prevozov in drugih s tem povezanih storitev. Tako je čez nekaj let prenesla sedež v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter se združila z Jadransko plovbo na Sušaku. Ladjarsko družbo Oceania so ustanovili na današnji dan leta 1917.
—–
Na današnji dan leta 1805 se je rodil danski pisatelj Hans Christian Andersen. Vsesplošno priznanje in svetovno slavo je doživel s svojimi pravljicami. V njih je s čarobno domišljijo združil mitski svet z resničnostjo ter z blago ironijo in dobrohotnostjo navajal k dobremu in opozarjal na zlo.
Mednarodna zveza za mladinsko književnost, ki si prizadeva vzbuditi pri mladih po vsem svetu zanimanje in veselje do knjig in branja, je leta 1967 Andersenov rojstni dan, 2, april, razglasila za Mednarodni dan knjig za otroke. Pisatelj iz vsakoletne dežele pokroviteljice napiše poslanico, ki, obogatena s plakatom, obide ves svet. Od slovenskih književnikov so bili avtorji mednarodne poslanice leta 1968 France Bevk, dve leti pozneje Ela Peroci in leta 1997 Boris A. Novak.
6288 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Geolog in paleontolog DIONÝZ ŠTÚR je diplomiral na politehniki na Dunaju, se izpopolnjeval na rudarski akademiji v Bánski Štiávnici in leta 1885 postal ravnatelj Državnega geološkega zavoda na Dunaju. Med pripravljanjem geološke karte avstro-ogrske monarhije je velikokrat kartiral na Slovenskem. Med drugim je raziskoval hidrološke razmere v Rogaški Slatini ter geološko zgradbo v okolici Rablja, Idrije, Jesenic, Slovenskih Konjic, Slovenj Gradca, Trbovelj in Laškega. Povsod je odkril in določil tudi fosilno favno in floro, blizu Motnika pa je odkril novi vrsti fosilnih praproti. Izdal je tudi pregledno geološko karto Štajerske in temeljito opisal njeno geologijo. Dionýz Štúr se je rodil na današnji dan leta 1827 v Béckovu na Slovaškem.
—–
V Mariboru je na današnji dan pred 150-imi leti začel izhajati politični časnik “Slovenski narod”. V letu vseljudskega gibanja za narodnostne pravice je bilo to izjemno pomembno za nadaljnje prebujanje slovenske politične in narodnostne zavesti. Najprej je izhajal trikrat na teden, od 1. januarja 1873 naprej pa v Ljubljani kot dnevnik. V prvih letih izhajanja je bil “Slovenski narod” glasilo mladoslovencev; zavzemal se je za enakopravnost slovenskega jezika, za Zedinjeno Slovenijo in za bratstvo slovanskih narodov, z ustanovitvijo časopisa “Jutro” leta 1920 pa je ostal na konservativnih stališčih.
—–
DANILO ŠVARA je bil leta 1925 v Frankfurtu ob Majni imenovan za doktorja političnih in družbenih ved, pet let pozneje pa je na tamkajšnjem koservatoriju diplomiral iz kompozicije, dirigiranja in operne režije. Sodi med naše najpomembnejše skladatelje 20. stoletja. Leta 1937 je napisal »Kleopatro«, prvo slovensko opero z veličastnimi prizori, baletom, bleskom in monumentalnostjo ter leta 1943 svojo najboljšo, »Veroniko Deseniško«, v kateri je mojstrsko povezal tradicijo z novejšimi slogovnimi značilnostmi. Bil je tudi izjemen pianist in razgledan glasbeni kritik. Rodil se je na današnji dan leta 1902 v Rícmanjih pri Trstu.
—–
V predzadnjem letu obstoja avstro-ogrske monarhije so slovenski in hrvaški gospodarstveniki v Trstu osnovali ladjarsko delniško družbo z imenom Oceania, ki je imela ob nastanku deset večjih in pet manjših ladij, naročili pa so tudi gradnjo nekaj novih. Zaradi vojnih in povojnih razmer pa družba ni mogla opravljati načrtovanih prevozov in drugih s tem povezanih storitev. Tako je čez nekaj let prenesla sedež v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter se združila z Jadransko plovbo na Sušaku. Ladjarsko družbo Oceania so ustanovili na današnji dan leta 1917.
—–
Na današnji dan leta 1805 se je rodil danski pisatelj Hans Christian Andersen. Vsesplošno priznanje in svetovno slavo je doživel s svojimi pravljicami. V njih je s čarobno domišljijo združil mitski svet z resničnostjo ter z blago ironijo in dobrohotnostjo navajal k dobremu in opozarjal na zlo.
Mednarodna zveza za mladinsko književnost, ki si prizadeva vzbuditi pri mladih po vsem svetu zanimanje in veselje do knjig in branja, je leta 1967 Andersenov rojstni dan, 2, april, razglasila za Mednarodni dan knjig za otroke. Pisatelj iz vsakoletne dežele pokroviteljice napiše poslanico, ki, obogatena s plakatom, obide ves svet. Od slovenskih književnikov so bili avtorji mednarodne poslanice leta 1968 France Bevk, dve leti pozneje Ela Peroci in leta 1997 Boris A. Novak.
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov