Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Geolog in paleontolog DIONÝZ ŠTÚR je diplomiral na politehniki na Dunaju, se izpopolnjeval na rudarski akademiji v Bánski Štiávnici in leta 1885 postal ravnatelj Državnega geološkega zavoda na Dunaju. Med pripravljanjem geološke karte avstro-ogrske monarhije je velikokrat kartiral na Slovenskem. Med drugim je raziskoval hidrološke razmere v Rogaški Slatini ter geološko zgradbo v okolici Rablja, Idrije, Jesenic, Slovenskih Konjic, Slovenj Gradca, Trbovelj in Laškega. Povsod je odkril in določil tudi fosilno favno in floro, blizu Motnika pa je odkril novi vrsti fosilnih praproti. Izdal je tudi pregledno geološko karto Štajerske in temeljito opisal njeno geologijo. Dionýz Štúr se je rodil na današnji dan leta 1827 v Béckovu na Slovaškem.
—–
V Mariboru je na današnji dan pred 150-imi leti začel izhajati politični časnik “Slovenski narod”. V letu vseljudskega gibanja za narodnostne pravice je bilo to izjemno pomembno za nadaljnje prebujanje slovenske politične in narodnostne zavesti. Najprej je izhajal trikrat na teden, od 1. januarja 1873 naprej pa v Ljubljani kot dnevnik. V prvih letih izhajanja je bil “Slovenski narod” glasilo mladoslovencev; zavzemal se je za enakopravnost slovenskega jezika, za Zedinjeno Slovenijo in za bratstvo slovanskih narodov, z ustanovitvijo časopisa “Jutro” leta 1920 pa je ostal na konservativnih stališčih.
—–
DANILO ŠVARA je bil leta 1925 v Frankfurtu ob Majni imenovan za doktorja političnih in družbenih ved, pet let pozneje pa je na tamkajšnjem koservatoriju diplomiral iz kompozicije, dirigiranja in operne režije. Sodi med naše najpomembnejše skladatelje 20. stoletja. Leta 1937 je napisal »Kleopatro«, prvo slovensko opero z veličastnimi prizori, baletom, bleskom in monumentalnostjo ter leta 1943 svojo najboljšo, »Veroniko Deseniško«, v kateri je mojstrsko povezal tradicijo z novejšimi slogovnimi značilnostmi. Bil je tudi izjemen pianist in razgledan glasbeni kritik. Rodil se je na današnji dan leta 1902 v Rícmanjih pri Trstu.
—–
V predzadnjem letu obstoja avstro-ogrske monarhije so slovenski in hrvaški gospodarstveniki v Trstu osnovali ladjarsko delniško družbo z imenom Oceania, ki je imela ob nastanku deset večjih in pet manjših ladij, naročili pa so tudi gradnjo nekaj novih. Zaradi vojnih in povojnih razmer pa družba ni mogla opravljati načrtovanih prevozov in drugih s tem povezanih storitev. Tako je čez nekaj let prenesla sedež v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter se združila z Jadransko plovbo na Sušaku. Ladjarsko družbo Oceania so ustanovili na današnji dan leta 1917.
—–
Na današnji dan leta 1805 se je rodil danski pisatelj Hans Christian Andersen. Vsesplošno priznanje in svetovno slavo je doživel s svojimi pravljicami. V njih je s čarobno domišljijo združil mitski svet z resničnostjo ter z blago ironijo in dobrohotnostjo navajal k dobremu in opozarjal na zlo.
Mednarodna zveza za mladinsko književnost, ki si prizadeva vzbuditi pri mladih po vsem svetu zanimanje in veselje do knjig in branja, je leta 1967 Andersenov rojstni dan, 2, april, razglasila za Mednarodni dan knjig za otroke. Pisatelj iz vsakoletne dežele pokroviteljice napiše poslanico, ki, obogatena s plakatom, obide ves svet. Od slovenskih književnikov so bili avtorji mednarodne poslanice leta 1968 France Bevk, dve leti pozneje Ela Peroci in leta 1997 Boris A. Novak.
6288 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Geolog in paleontolog DIONÝZ ŠTÚR je diplomiral na politehniki na Dunaju, se izpopolnjeval na rudarski akademiji v Bánski Štiávnici in leta 1885 postal ravnatelj Državnega geološkega zavoda na Dunaju. Med pripravljanjem geološke karte avstro-ogrske monarhije je velikokrat kartiral na Slovenskem. Med drugim je raziskoval hidrološke razmere v Rogaški Slatini ter geološko zgradbo v okolici Rablja, Idrije, Jesenic, Slovenskih Konjic, Slovenj Gradca, Trbovelj in Laškega. Povsod je odkril in določil tudi fosilno favno in floro, blizu Motnika pa je odkril novi vrsti fosilnih praproti. Izdal je tudi pregledno geološko karto Štajerske in temeljito opisal njeno geologijo. Dionýz Štúr se je rodil na današnji dan leta 1827 v Béckovu na Slovaškem.
—–
V Mariboru je na današnji dan pred 150-imi leti začel izhajati politični časnik “Slovenski narod”. V letu vseljudskega gibanja za narodnostne pravice je bilo to izjemno pomembno za nadaljnje prebujanje slovenske politične in narodnostne zavesti. Najprej je izhajal trikrat na teden, od 1. januarja 1873 naprej pa v Ljubljani kot dnevnik. V prvih letih izhajanja je bil “Slovenski narod” glasilo mladoslovencev; zavzemal se je za enakopravnost slovenskega jezika, za Zedinjeno Slovenijo in za bratstvo slovanskih narodov, z ustanovitvijo časopisa “Jutro” leta 1920 pa je ostal na konservativnih stališčih.
—–
DANILO ŠVARA je bil leta 1925 v Frankfurtu ob Majni imenovan za doktorja političnih in družbenih ved, pet let pozneje pa je na tamkajšnjem koservatoriju diplomiral iz kompozicije, dirigiranja in operne režije. Sodi med naše najpomembnejše skladatelje 20. stoletja. Leta 1937 je napisal »Kleopatro«, prvo slovensko opero z veličastnimi prizori, baletom, bleskom in monumentalnostjo ter leta 1943 svojo najboljšo, »Veroniko Deseniško«, v kateri je mojstrsko povezal tradicijo z novejšimi slogovnimi značilnostmi. Bil je tudi izjemen pianist in razgledan glasbeni kritik. Rodil se je na današnji dan leta 1902 v Rícmanjih pri Trstu.
—–
V predzadnjem letu obstoja avstro-ogrske monarhije so slovenski in hrvaški gospodarstveniki v Trstu osnovali ladjarsko delniško družbo z imenom Oceania, ki je imela ob nastanku deset večjih in pet manjših ladij, naročili pa so tudi gradnjo nekaj novih. Zaradi vojnih in povojnih razmer pa družba ni mogla opravljati načrtovanih prevozov in drugih s tem povezanih storitev. Tako je čez nekaj let prenesla sedež v Kraljevino Srbov, Hrvatov in Slovencev ter se združila z Jadransko plovbo na Sušaku. Ladjarsko družbo Oceania so ustanovili na današnji dan leta 1917.
—–
Na današnji dan leta 1805 se je rodil danski pisatelj Hans Christian Andersen. Vsesplošno priznanje in svetovno slavo je doživel s svojimi pravljicami. V njih je s čarobno domišljijo združil mitski svet z resničnostjo ter z blago ironijo in dobrohotnostjo navajal k dobremu in opozarjal na zlo.
Mednarodna zveza za mladinsko književnost, ki si prizadeva vzbuditi pri mladih po vsem svetu zanimanje in veselje do knjig in branja, je leta 1967 Andersenov rojstni dan, 2, april, razglasila za Mednarodni dan knjig za otroke. Pisatelj iz vsakoletne dežele pokroviteljice napiše poslanico, ki, obogatena s plakatom, obide ves svet. Od slovenskih književnikov so bili avtorji mednarodne poslanice leta 1968 France Bevk, dve leti pozneje Ela Peroci in leta 1997 Boris A. Novak.
Eden od pionirjev raketne tehnike Posrednica ruske klasične književnosti Arheološka izkopavanja v Potočki zijalki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški nadškof pridigal v slovenskem jeziku Z znanjem proti ponemčenju Maribora Naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja gledališča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stanko Vraz in »Narodne pesmi ilirske« Vodnik dobi spomenik Prekinitev okupatorjevih oskrbovalnih poti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi mestni vodovod Igralka in režiserka ljubljanske Drame Arhitekt in prva montažna stavba pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Organizator gospodarskega življenja v Savinjski dolini Socialni realist Ludvik Mrzel in njegov »Bog v Trbovljah« Sarajevski atentat – povod za izbruh velike vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tehniški genij iz Slovenskih goric Vojaške misije pri slovenskih partizanih Prvi javni nastop predhodnika današnjega Big Banda RTV Slovenija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor Slovenske slovnice iz leta 1916 Ustvarjalec, ki se je oblikoval ob Cankarju in Župančiču Maribor dobi Pedagoško akademijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
O gospodu Trebušniku in njegovi hoji na Triglav Literarna zgodovinarka in zbrana dela Josipa Murna Prvi učbenik za študij mednarodnih odnosov v slovenščini *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Častnik in obveščevalec Kipar, ki je ustvaril »Dečka s piščalko« Strokovnjak za delovno pravo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor planinske markacije Diplomat, ki je emigriral v Združene države Amerike Znanstveno o samomoru in samomorilnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ko je sveti Ahac postal zavetnik Kranjske? Tehnični oče slovenskega radia Pehta iz Galetovega filma Srečno, Kekec *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden prvih promotorjev lepot Savinjskih Alp Oblikovalka maske zaslovela v filmskem svetu Planinska pot od vznožja Pohorja do morja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva doktorica znanosti na ljubljanski univerzi Upornik na seznamu usmrčenih z lažnim imenom Pol stoletja od potresa na Kozjanskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljana dobi civilno bolnišnico Vplivno politično ime na Goriško-Gradiščanskem Neprecenljiva gradbenikova podpora arhitektu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kraljevo ime ubranilo univerzo pred grožnjo ukinitve Obnovljeno delovanje Rdečega križa Fotoreporter žrtev srbskih paravojaških sil *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš največji predvojni glasbeni modernist Cistercijan in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem Centralna partizanska bolnišnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Eden naših vodilnih impresionistov Temperamentni umetniški značaj Preučevalec arhitekturne in urbanistične dediščine na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Reka Drava je bila 975 let cerkvenoupravna meja Tragična usoda »pesnika zelene pomladi« Prvi sporazum Tito−Šubašić "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Raziskovalec zgodovine slovenskega slovstva Lirski sopran za klasične operne vloge Temeljni kamen za prvi visoki objekt v Novi Gorici "Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov