Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1849 se je v Remšeníku na avstrijskem Koroškem rodil časnikar in pesnik LIPE HADERLAP. Končal je novomeško gimnazijo, nato pa kot telegrafist med drugim delal v Trstu in objavljal članke v časniku “Primorc”. Pozneje se je pridružil Bleiweisu in sodeloval pri “Novicah” , bil pet let urednik “Slovenca”, nato pa ljubljanskega “Ljudskega glasu” in celovškega “Miru”. Lipe Haderlap je izdal nekaj zbirk lirične poezije, pisal pa je tudi tako imenovane ljudske pesmi; te je pozneje v svojih “Pismih stricu v Ameriko” osmešil pisatelj Janko Kersnik.
—–
Zdravnik VLADIMIR TRAMPUŽ je diplomiral v Zagrebu, specializacijo pa je končal leta 1938 v bolnišnici za ženske bolezni v Ljubljani, kjer je po vojni postal primarij. Posvetil se je zlasti eksperimentalno-biološkim raziskavam, ginekološki histologiji in citologiji in s tem zasnoval teoretično in praktično laboratorijsko delo na Univerzitetni ginekološki kliniki. O tem je napisal več kot 70 znanstvenih in strokovnih člankov ter predaval na številnih domačih in tujih kongresih. Začetnik slovenske ginekološke endokrinologije Vladimir Trampuž se je rodil na današnji dan leta 1904 v Krku na Hrvaškem.
—–
Fotograf ANTON JERKIČ je leta 1891 odprl fotografski atelje v Gorici, sedem let pozneje pa še v Trstu. Izdal je 63 razglednic s posnetki slovenskih krajev, sodeloval pri fotografiranju popotresne Ljubljane, leta 1906 pa je dokumentiral pogreb Simona Gregorčiča in izdelal serijo razglednic, povezanih s spominom na uglednega pesnika. Pozneje se je ukvarjal tudi z barvno fotografijo s krajevnimi motivi ter napisal brošuro “Občinstvo pri fotografu”. Anton Jerkič se je rodil na današnji dan leta 1866 v Dobravljah pri Ajdovščini.
—–
Gledališki, filmski in televizijski režiser JANEZ DROZG je leta 1960 diplomiral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani in se pridružil pionirjem takratne Televizije Ljubljana. Kot izrazito ploden in vsestranski ustvarjalec je podpisal kar 106 pomembnejših režij igranih in dokumentarnih del, med drugim Celjski sodni proces, Boj na požiralniku, Roke Andreja Podlipnika, Dogodek v mestu Gogi in Pravica vasi Brezje.
Režiral je tudi v različnih slovenskih gledališčih, nato pa je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo predaval televizijsko režijo; ob upokojitvi je prejel naziv zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani. Sicer pa je za svoje delo prejel vrsto domačih in tujih nagrad, med njimi dve nagradi Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado. Janez Drozg se je rodil na današnji dan leta 1933 v Celju.
—-
Na današnji dan leta 1965 so v Ljubljani odprli novo športno dvorano Tivoli. Prva prireditev v njej sicer ni bila športna – nastopil je namreč sloviti ameriški trobentač Louis Armstrong – vendar je bilo že isto leto v njej svetovno prvenstvo v namiznem tenisu – SPENT 65. Od takrat se je v dvorani Tivoli, ki so jo pozneje preuredili v dve dvorani, manjšo za ekipne športe, prireditve in koncerte ter večjo z ledeno ploskvijo, zvrstilo na stotine športnih tekmovanj, od lokalnih prireditev do prvenstev na najvišji svetovni ravni. Omenimo le svetovna prvenstva v hokeju na ledu, v umetnostnem drsanju, košarki, gimnastiki, dviganju uteži in kegljanju. Športna dvorana Tivoli je še danes nepogrešlijv objekt v športnem utripu Ljubljane in Slovenije.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1849 se je v Remšeníku na avstrijskem Koroškem rodil časnikar in pesnik LIPE HADERLAP. Končal je novomeško gimnazijo, nato pa kot telegrafist med drugim delal v Trstu in objavljal članke v časniku “Primorc”. Pozneje se je pridružil Bleiweisu in sodeloval pri “Novicah” , bil pet let urednik “Slovenca”, nato pa ljubljanskega “Ljudskega glasu” in celovškega “Miru”. Lipe Haderlap je izdal nekaj zbirk lirične poezije, pisal pa je tudi tako imenovane ljudske pesmi; te je pozneje v svojih “Pismih stricu v Ameriko” osmešil pisatelj Janko Kersnik.
—–
Zdravnik VLADIMIR TRAMPUŽ je diplomiral v Zagrebu, specializacijo pa je končal leta 1938 v bolnišnici za ženske bolezni v Ljubljani, kjer je po vojni postal primarij. Posvetil se je zlasti eksperimentalno-biološkim raziskavam, ginekološki histologiji in citologiji in s tem zasnoval teoretično in praktično laboratorijsko delo na Univerzitetni ginekološki kliniki. O tem je napisal več kot 70 znanstvenih in strokovnih člankov ter predaval na številnih domačih in tujih kongresih. Začetnik slovenske ginekološke endokrinologije Vladimir Trampuž se je rodil na današnji dan leta 1904 v Krku na Hrvaškem.
—–
Fotograf ANTON JERKIČ je leta 1891 odprl fotografski atelje v Gorici, sedem let pozneje pa še v Trstu. Izdal je 63 razglednic s posnetki slovenskih krajev, sodeloval pri fotografiranju popotresne Ljubljane, leta 1906 pa je dokumentiral pogreb Simona Gregorčiča in izdelal serijo razglednic, povezanih s spominom na uglednega pesnika. Pozneje se je ukvarjal tudi z barvno fotografijo s krajevnimi motivi ter napisal brošuro “Občinstvo pri fotografu”. Anton Jerkič se je rodil na današnji dan leta 1866 v Dobravljah pri Ajdovščini.
—–
Gledališki, filmski in televizijski režiser JANEZ DROZG je leta 1960 diplomiral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani in se pridružil pionirjem takratne Televizije Ljubljana. Kot izrazito ploden in vsestranski ustvarjalec je podpisal kar 106 pomembnejših režij igranih in dokumentarnih del, med drugim Celjski sodni proces, Boj na požiralniku, Roke Andreja Podlipnika, Dogodek v mestu Gogi in Pravica vasi Brezje.
Režiral je tudi v različnih slovenskih gledališčih, nato pa je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo predaval televizijsko režijo; ob upokojitvi je prejel naziv zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani. Sicer pa je za svoje delo prejel vrsto domačih in tujih nagrad, med njimi dve nagradi Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado. Janez Drozg se je rodil na današnji dan leta 1933 v Celju.
—-
Na današnji dan leta 1965 so v Ljubljani odprli novo športno dvorano Tivoli. Prva prireditev v njej sicer ni bila športna – nastopil je namreč sloviti ameriški trobentač Louis Armstrong – vendar je bilo že isto leto v njej svetovno prvenstvo v namiznem tenisu – SPENT 65. Od takrat se je v dvorani Tivoli, ki so jo pozneje preuredili v dve dvorani, manjšo za ekipne športe, prireditve in koncerte ter večjo z ledeno ploskvijo, zvrstilo na stotine športnih tekmovanj, od lokalnih prireditev do prvenstev na najvišji svetovni ravni. Omenimo le svetovna prvenstva v hokeju na ledu, v umetnostnem drsanju, košarki, gimnastiki, dviganju uteži in kegljanju. Športna dvorana Tivoli je še danes nepogrešlijv objekt v športnem utripu Ljubljane in Slovenije.
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Neveljaven email naslov