Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan leta 1849 se je v Remšeníku na avstrijskem Koroškem rodil časnikar in pesnik LIPE HADERLAP. Končal je novomeško gimnazijo, nato pa kot telegrafist med drugim delal v Trstu in objavljal članke v časniku “Primorc”. Pozneje se je pridružil Bleiweisu in sodeloval pri “Novicah” , bil pet let urednik “Slovenca”, nato pa ljubljanskega “Ljudskega glasu” in celovškega “Miru”. Lipe Haderlap je izdal nekaj zbirk lirične poezije, pisal pa je tudi tako imenovane ljudske pesmi; te je pozneje v svojih “Pismih stricu v Ameriko” osmešil pisatelj Janko Kersnik.
—–
Zdravnik VLADIMIR TRAMPUŽ je diplomiral v Zagrebu, specializacijo pa je končal leta 1938 v bolnišnici za ženske bolezni v Ljubljani, kjer je po vojni postal primarij. Posvetil se je zlasti eksperimentalno-biološkim raziskavam, ginekološki histologiji in citologiji in s tem zasnoval teoretično in praktično laboratorijsko delo na Univerzitetni ginekološki kliniki. O tem je napisal več kot 70 znanstvenih in strokovnih člankov ter predaval na številnih domačih in tujih kongresih. Začetnik slovenske ginekološke endokrinologije Vladimir Trampuž se je rodil na današnji dan leta 1904 v Krku na Hrvaškem.
—–
Fotograf ANTON JERKIČ je leta 1891 odprl fotografski atelje v Gorici, sedem let pozneje pa še v Trstu. Izdal je 63 razglednic s posnetki slovenskih krajev, sodeloval pri fotografiranju popotresne Ljubljane, leta 1906 pa je dokumentiral pogreb Simona Gregorčiča in izdelal serijo razglednic, povezanih s spominom na uglednega pesnika. Pozneje se je ukvarjal tudi z barvno fotografijo s krajevnimi motivi ter napisal brošuro “Občinstvo pri fotografu”. Anton Jerkič se je rodil na današnji dan leta 1866 v Dobravljah pri Ajdovščini.
—–
Gledališki, filmski in televizijski režiser JANEZ DROZG je leta 1960 diplomiral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani in se pridružil pionirjem takratne Televizije Ljubljana. Kot izrazito ploden in vsestranski ustvarjalec je podpisal kar 106 pomembnejših režij igranih in dokumentarnih del, med drugim Celjski sodni proces, Boj na požiralniku, Roke Andreja Podlipnika, Dogodek v mestu Gogi in Pravica vasi Brezje.
Režiral je tudi v različnih slovenskih gledališčih, nato pa je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo predaval televizijsko režijo; ob upokojitvi je prejel naziv zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani. Sicer pa je za svoje delo prejel vrsto domačih in tujih nagrad, med njimi dve nagradi Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado. Janez Drozg se je rodil na današnji dan leta 1933 v Celju.
—-
Na današnji dan leta 1965 so v Ljubljani odprli novo športno dvorano Tivoli. Prva prireditev v njej sicer ni bila športna – nastopil je namreč sloviti ameriški trobentač Louis Armstrong – vendar je bilo že isto leto v njej svetovno prvenstvo v namiznem tenisu – SPENT 65. Od takrat se je v dvorani Tivoli, ki so jo pozneje preuredili v dve dvorani, manjšo za ekipne športe, prireditve in koncerte ter večjo z ledeno ploskvijo, zvrstilo na stotine športnih tekmovanj, od lokalnih prireditev do prvenstev na najvišji svetovni ravni. Omenimo le svetovna prvenstva v hokeju na ledu, v umetnostnem drsanju, košarki, gimnastiki, dviganju uteži in kegljanju. Športna dvorana Tivoli je še danes nepogrešlijv objekt v športnem utripu Ljubljane in Slovenije.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan leta 1849 se je v Remšeníku na avstrijskem Koroškem rodil časnikar in pesnik LIPE HADERLAP. Končal je novomeško gimnazijo, nato pa kot telegrafist med drugim delal v Trstu in objavljal članke v časniku “Primorc”. Pozneje se je pridružil Bleiweisu in sodeloval pri “Novicah” , bil pet let urednik “Slovenca”, nato pa ljubljanskega “Ljudskega glasu” in celovškega “Miru”. Lipe Haderlap je izdal nekaj zbirk lirične poezije, pisal pa je tudi tako imenovane ljudske pesmi; te je pozneje v svojih “Pismih stricu v Ameriko” osmešil pisatelj Janko Kersnik.
—–
Zdravnik VLADIMIR TRAMPUŽ je diplomiral v Zagrebu, specializacijo pa je končal leta 1938 v bolnišnici za ženske bolezni v Ljubljani, kjer je po vojni postal primarij. Posvetil se je zlasti eksperimentalno-biološkim raziskavam, ginekološki histologiji in citologiji in s tem zasnoval teoretično in praktično laboratorijsko delo na Univerzitetni ginekološki kliniki. O tem je napisal več kot 70 znanstvenih in strokovnih člankov ter predaval na številnih domačih in tujih kongresih. Začetnik slovenske ginekološke endokrinologije Vladimir Trampuž se je rodil na današnji dan leta 1904 v Krku na Hrvaškem.
—–
Fotograf ANTON JERKIČ je leta 1891 odprl fotografski atelje v Gorici, sedem let pozneje pa še v Trstu. Izdal je 63 razglednic s posnetki slovenskih krajev, sodeloval pri fotografiranju popotresne Ljubljane, leta 1906 pa je dokumentiral pogreb Simona Gregorčiča in izdelal serijo razglednic, povezanih s spominom na uglednega pesnika. Pozneje se je ukvarjal tudi z barvno fotografijo s krajevnimi motivi ter napisal brošuro “Občinstvo pri fotografu”. Anton Jerkič se je rodil na današnji dan leta 1866 v Dobravljah pri Ajdovščini.
—–
Gledališki, filmski in televizijski režiser JANEZ DROZG je leta 1960 diplomiral na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani in se pridružil pionirjem takratne Televizije Ljubljana. Kot izrazito ploden in vsestranski ustvarjalec je podpisal kar 106 pomembnejših režij igranih in dokumentarnih del, med drugim Celjski sodni proces, Boj na požiralniku, Roke Andreja Podlipnika, Dogodek v mestu Gogi in Pravica vasi Brezje.
Režiral je tudi v različnih slovenskih gledališčih, nato pa je na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo predaval televizijsko režijo; ob upokojitvi je prejel naziv zaslužnega profesorja Univerze v Ljubljani. Sicer pa je za svoje delo prejel vrsto domačih in tujih nagrad, med njimi dve nagradi Prešernovega sklada in Župančičevo nagrado. Janez Drozg se je rodil na današnji dan leta 1933 v Celju.
—-
Na današnji dan leta 1965 so v Ljubljani odprli novo športno dvorano Tivoli. Prva prireditev v njej sicer ni bila športna – nastopil je namreč sloviti ameriški trobentač Louis Armstrong – vendar je bilo že isto leto v njej svetovno prvenstvo v namiznem tenisu – SPENT 65. Od takrat se je v dvorani Tivoli, ki so jo pozneje preuredili v dve dvorani, manjšo za ekipne športe, prireditve in koncerte ter večjo z ledeno ploskvijo, zvrstilo na stotine športnih tekmovanj, od lokalnih prireditev do prvenstev na najvišji svetovni ravni. Omenimo le svetovna prvenstva v hokeju na ledu, v umetnostnem drsanju, košarki, gimnastiki, dviganju uteži in kegljanju. Športna dvorana Tivoli je še danes nepogrešlijv objekt v športnem utripu Ljubljane in Slovenije.
Albin Belar – seizmolog zapisan v svetovno zgodovino preučevanja potresov Ivan Vavpotič in osnutek za naše prve poštne znamke Metod Turnšek, domoljub in avtor koroških povesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.* “Catalogus librorum” – naš prvi knjigotrški katalog Cankarjev Kralj na Betajnovi na osvobojenem ozemlju v Črnomlju V Sloveniji prenehal veljati pravni red Jugoslavije
Josip Kostanjevec - učitelj, pripovednik in pisatelj Josip Priol in prva sorta jablane vpisana v naš sortni register Ljubka Šorli Bratuž – zaradi slovenstva preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz zgodovine Dolenjskih Toplic Josip Čižman je poučeval zgodovino prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega 57 številka Nove revije - prispevki za slovenski nacionalni program navdušijo in razburijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Krajnc in razumevanje civilnega prava »Danes mole same gole stene kvišku« Pavla Jerina Lah - partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prva porodnišnica na Slovenskem Paskval Gujon, literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Tatjana Bregant, raziskovalka kolišč na Ljubljanskem barju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Sodja, zadnji iz vrst borcev za severno mejo Viktor Zorman - pisatelj in vojni kurat Komisija za ugotavljanje vojnih zločinov okupatorjev in njihovih pomagačev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Andrej Perko, krasoslovec, ki je razširil sloves Postojnske jame Valentin Zarnik, ognjeviti govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Stanko Lorger, matematik in prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubljanski škof Žiga Krištof plemeniti Herberstein, soustanovitelj javne znanstvene (danes semeniške) knjižnice v Ljubljani Ivan Sedej in teoretična utemeljitev varstva etnoloških spomenikov Štirje zvezki “Koroških slovenskih narodnih pesmi” Zdravka Švikaršiča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Valentin Stanič in prvo društvo zoper trpinčenje živali Franc Aichholzer, starosta slovenskih koroških učiteljev “Teleskop”, roman Ivana Bratka o pobegu iz italijanskega koncentracijskega taborišča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Simon Robič, duhovnik, domač v naravoslovju Božo Vičar, operni ustvarjalec na Hrvaškem Milka Hartman - poeziji zapisana koroška Slovenka *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janko Lavrin, predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Remigij Bratož - v Montrealu nagrajeni karikaturist Dušan Senčar - z olimpijskih iger – na Goli otok *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jakob Peregrin Paulič, prvi slovenski škof krške škofije Pavel Kernjak in zvestoba izročilu koroških pevskih zborov Strojnik Ivan Munda, projektant transportnih naprav *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
"Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!" Planinski vestnik - najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Janez Vidic, likovni opremljevalec knjig *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Matija Majar Ziljski: »Kaj Slovenci terjamo?« Radio počastil Prešerna in razjezil okupatorja Prva uradna hokejska tekma na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ignac Klemenčič, naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Polonca Juvan - izvrstna oblikovalka Cankarjevih likov Jože Vergan, poveljnik bataljona francoskega odporniškega gibanja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Danica Mélihar Lovrečič - naša prva policistka Neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji Spomin na smučarja Roka Petroviča *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Macarol, slikar, ki mu ni bilo dano izkoristiti svojega daru Bert Sotlar, igralec z zvenečim glasom ter njegovi junaški in komični liki Devet desetletij od prvega mednarodnega tekmovanja v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Logar in delo na področju bibliografije Ladislav Lenček - organizator duhovnega in kulturnega življenja Slovencev v Buenos Airesu Polde Bibič, mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Stane Mihelič - pedagog in čebelar Jelka Vesenjak Hirjan in spoznanja o klopnem meningoencefalitisu »Turistovski klub Skala« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov