Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prve slovenske “Kuharske bukve” z izvirnim uvodom je leta 1799 objavil Valentin Vodnik, ena najbolj uporabljanih domačih kuharskih knjig od druge polovice 19. stoletja pa je “Slovenska kuharica”. Prvih pet izdaj je v letih od 1868 do 1902 pripravila Magdalena Pleiweis. Za njo je knjigo prevzela sestra Felicita Kalinšek in jo tako preuredila, da so jo od takrat imenovali po njej. Oblikovala je dve izdaji, njeno delo je nadaljevala sestra Izabela, 18. izdajo “Slovenske kuharice” pa je leta 1978 pripravila sestra Vendelina in jo po trinajstih letih znova posodobila.
Sestra VENDELINA se je kot Marija Ilc rodila na današnji dan leta 1916 v Ribnici na Dolenjskem. Po končani meščanski šoli je stopila v kongregacijo šolskih sester v Mariboru ter nadaljevala šolanje na učiteljsko-gospodinjski šoli doktorja Janeza Evangelista Kreka. Na njej je pozneje tudi štiri leta poučevala. Deset let je bila ravnateljica kmetijsko-gospodinjske šole v Šent Rupertu pri Velikovcu na Koroškem, nato pa je v Repnjah pod Šmarno goro dvanajst let vodila popoldanske kuharske tečaje; dekleta in žene so na vpis čakale tudi po dve leti. Zadnja leta svojega življenja je sestra Vendelina v treh knjigah predstavila najboljše recepte iz svoje kulinarične prakse ter tudi mnoge skoraj pozabljene preproste domače jedi.
—–
FRANJO GOLOB je iz slikarstva diplomiral na akademiji v Zagrebu, leta 1939 pa je na Dunaju opravil še podiplomski restavratorski tečaj. Za njegovo delo je značilna težnja po ekspresivni stilizaciji risbe in kompozicije. Ustvarjal je predvsem socialno angažirane motive in psihološko poglobljene portrete, v njegovih grafikah pa se prepletajo vplivi ekspresionizma, ljudske umetnosti in srednjeveških fresk, ki jih je odkrival kot restavrator.
Eno njegovih večjih del je mapa z naslovom “En mau čez izaro” z osemnajstimi lesorezi po motivih koroških ljudskih pesmi. Franjo Golob se je rodil na današnji dan leta 1913 na Prevaljah, septembra leta 1941 pa je bil ustreljen kot eden prvih talcev na Slovenskem v drugi svetovni vojni.
—–
Pianist, pedagog in promotor kulturnih prireditev PRIMOŽ LORENZ se je rodil na današnji dan leta 1942 v Ljubljani. Leta 1966 je na Akademiji za glasbo v Ljubljani diplomiral, dve leti poznaje pa končal tudi podiplomski študij iz komorne igre. Na glasbeni akademiji je nato poučeval komorno klavirsko igro, od leta 2001 kot redni profesor.
Z bratoma, trinajstletnim violinistom Tomažem in osemnajstletnim violončelistom Matijo, je petnajstletni Primož leta 1958 začel igrati v Triu Lorenz: ob koncu nižje glasbene šole so imeli v Slovenski filharmoniji celovečerni koncert.. Trio je nato v več kot pol stoletja nastopal tudi v najpomembnejših glasbenih središčih štirih celin. Poleg odličnega komornega muziciranja skoraj vsega, kar je bilo v svetovni literarturi napisanega za takšen komorni trio, so sloveli tudi po tem, da so na odru vedno igrali na pamet, brez not. Snemali so za slovenska radio in televizijo ter za tuje RTV hiše ter izdali številne gramofonske plošče, cd-eje ter avdio in video kasete. Za vrhunske glasbene dosežke je trio prejel več nagrad, med njimi nagradi Prešernovega sklada in red zaslug za narod s srebrnimi žarki.
Primož Lorenz je bil tudi ustanovitelj in predsednik Društva za oživljanje starega mestnega jedra v Ljubljani in pozneje še nacionalnega projekta “Imago sloveniae – Podoba Slovenije” in tako veliko pripomogel k promociji slovenske, predvsem glasbene kulture na najvišji ravni doma in v tujini.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Prve slovenske “Kuharske bukve” z izvirnim uvodom je leta 1799 objavil Valentin Vodnik, ena najbolj uporabljanih domačih kuharskih knjig od druge polovice 19. stoletja pa je “Slovenska kuharica”. Prvih pet izdaj je v letih od 1868 do 1902 pripravila Magdalena Pleiweis. Za njo je knjigo prevzela sestra Felicita Kalinšek in jo tako preuredila, da so jo od takrat imenovali po njej. Oblikovala je dve izdaji, njeno delo je nadaljevala sestra Izabela, 18. izdajo “Slovenske kuharice” pa je leta 1978 pripravila sestra Vendelina in jo po trinajstih letih znova posodobila.
Sestra VENDELINA se je kot Marija Ilc rodila na današnji dan leta 1916 v Ribnici na Dolenjskem. Po končani meščanski šoli je stopila v kongregacijo šolskih sester v Mariboru ter nadaljevala šolanje na učiteljsko-gospodinjski šoli doktorja Janeza Evangelista Kreka. Na njej je pozneje tudi štiri leta poučevala. Deset let je bila ravnateljica kmetijsko-gospodinjske šole v Šent Rupertu pri Velikovcu na Koroškem, nato pa je v Repnjah pod Šmarno goro dvanajst let vodila popoldanske kuharske tečaje; dekleta in žene so na vpis čakale tudi po dve leti. Zadnja leta svojega življenja je sestra Vendelina v treh knjigah predstavila najboljše recepte iz svoje kulinarične prakse ter tudi mnoge skoraj pozabljene preproste domače jedi.
—–
FRANJO GOLOB je iz slikarstva diplomiral na akademiji v Zagrebu, leta 1939 pa je na Dunaju opravil še podiplomski restavratorski tečaj. Za njegovo delo je značilna težnja po ekspresivni stilizaciji risbe in kompozicije. Ustvarjal je predvsem socialno angažirane motive in psihološko poglobljene portrete, v njegovih grafikah pa se prepletajo vplivi ekspresionizma, ljudske umetnosti in srednjeveških fresk, ki jih je odkrival kot restavrator.
Eno njegovih večjih del je mapa z naslovom “En mau čez izaro” z osemnajstimi lesorezi po motivih koroških ljudskih pesmi. Franjo Golob se je rodil na današnji dan leta 1913 na Prevaljah, septembra leta 1941 pa je bil ustreljen kot eden prvih talcev na Slovenskem v drugi svetovni vojni.
—–
Pianist, pedagog in promotor kulturnih prireditev PRIMOŽ LORENZ se je rodil na današnji dan leta 1942 v Ljubljani. Leta 1966 je na Akademiji za glasbo v Ljubljani diplomiral, dve leti poznaje pa končal tudi podiplomski študij iz komorne igre. Na glasbeni akademiji je nato poučeval komorno klavirsko igro, od leta 2001 kot redni profesor.
Z bratoma, trinajstletnim violinistom Tomažem in osemnajstletnim violončelistom Matijo, je petnajstletni Primož leta 1958 začel igrati v Triu Lorenz: ob koncu nižje glasbene šole so imeli v Slovenski filharmoniji celovečerni koncert.. Trio je nato v več kot pol stoletja nastopal tudi v najpomembnejših glasbenih središčih štirih celin. Poleg odličnega komornega muziciranja skoraj vsega, kar je bilo v svetovni literarturi napisanega za takšen komorni trio, so sloveli tudi po tem, da so na odru vedno igrali na pamet, brez not. Snemali so za slovenska radio in televizijo ter za tuje RTV hiše ter izdali številne gramofonske plošče, cd-eje ter avdio in video kasete. Za vrhunske glasbene dosežke je trio prejel več nagrad, med njimi nagradi Prešernovega sklada in red zaslug za narod s srebrnimi žarki.
Primož Lorenz je bil tudi ustanovitelj in predsednik Društva za oživljanje starega mestnega jedra v Ljubljani in pozneje še nacionalnega projekta “Imago sloveniae – Podoba Slovenije” in tako veliko pripomogel k promociji slovenske, predvsem glasbene kulture na najvišji ravni doma in v tujini.
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vuzemski ali velikonočni ponedeljek Tone Seliškar - od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Verski praznik na prvo nedeljo po prvi pomladni polni luni Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja "Ne topovska krogla z laškega − »izpodnebnik« z vesolja" Ljudsko štetje leta 1931 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ognjena katastrofa prizadela Tržič Slikarska družina Koželj iz Kamnika Temelji sodobne patronažne zdravstvene nege pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Santorio Santorio - inovator v zdravstvu 17. stoletja Franc Hladnik - ustanovitelj ljubljanskega botaničnega vrta Tragična nesreča spodbudila organizirano reševanje v gorah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Franc Rapoc – »gospodarska uspešnost je pogoj za neodvisnost družbe« Josip Mantuani, zbiralec gradiva za slovensko glasbeno zgodovino Branislava Sušnik, antropologinja v Latinski Ameriki *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jan Plestenjak in trpke zgodbe iz škofjeloškega hribovskega okolja Ciril Praček, eden naših prvih tekmovalcev v alpskem smučanju Nasledstvo tradicije predvojnega Akademskega študentskega moškega pevskega zbora *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Janez Mencinger - z dobrodušnim humorjem o kulturnih in družbenih razmerah Jože Felc - psihiater, pesnik in pripovednik Poraz italijanske okupacijske vojske v Jelenovem Žlebu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jožef Marija Schemerl, gradbeni strokovnjak 18. stoletja Dr. Franc Kovačič, osrednja osebnost znanstvenega Maribora prve polovice 20. stoletja Prvo veliko mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gregor Somer »vzorni učitelj« na Koroškem Manko Golar in »Okrogle o Veržéncih« Pravna podlaga za nasilno mobilizacijo slovenskih fantov v nemško armado *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Vega, matematik, ki je prispeval k znanstveni revoluciji Zgodovinarka filozofije Alma Sodnik Gabrijel Tomažič, raziskovalec travniških rastlinskih združb in borovih gozdov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Codelli - izumitelj iz Ljubljane Fizik Gvido Pregl in raziskave reaktorjev Pomembna vojaška vaja marca 1991 *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Slatkonja dunajski škof slovenskega rodu Janko Glazer, lirik domače pokrajine – pesnik Pohorja Milena Godina - od mariborskega do skopskega gledališča in nazaj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Wagner in začetki sistematičnega opazovanja vremena Antologijska dela Primoža Ramovša Dušan Pirjevec - raziskovalec slovenske moderne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov