Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V 18. stoletju je skozi naše kraje vodilo več glavnih cest. Najpomembnejša je bila povezava Dunaj – Trst. Prek Ljubelja, Podkorena in Jezerskega je bilo mogoče priti na Koroško, prav tako pomembna pa je bila tudi cesta proti Zagrebu in Karlovcu. Vse so se stekale v Ljubljano, od tod pa je bila glavna povezava speljana proti Trstu z odcepoma proti Reki in Gorici. Okoliške kraje so z glavno cesto povezovale ceste nižjih kategorij. Da bi bila vožnja primerna in čim manj škodljiva, je cesarica Marija Terezija na današnji dan leta 1776 izdala posebne predpise. Ti so voznikom prepovedovali nepravilno zaviranje z verigami, vozove s preozkimi platišči, pozimi s preozkimi sanicami na saneh in privezovanje več voz enega za drugim.
Pozneje so dodatno določili še dovoljeno širino koles in opremo vozov, verige je bilo dovoljeno uporabljati le ob hudi poledici, različne ograje in ograde so morale biti od ceste oddaljene vsaj tri čevlje (približno en meter), smeti in drugo nesnago pa je bilo prepovedano metati na cesto in v obcestne jarke.Tudi odtokov teh jarkov ni smel nihče mašiti – to se je namreč pogosto dogajalo ob oranju in krčenju travnikov. Predpisi so še zahtevali, da morajo biti na novo zgrajene hiše oddaljene od ceste najmanj dva sežnja (slabe štiri metre), sicer jih je imela vojska pravico podreti. A ker so bili cesaričini predpisi leta 1843 vnovič objavljeni, je jasno, da jih ljudje kljub strogim kaznim niso preveč upoštevali.
—–
Pisateljica in pesnica PAVLINA PAJK se je rodila na današnji dan leta 1854 v Pavíi v Italiji. Obiskovala je uršulinsko samostansko šolo v Gorici in potem več kot dvajset let preživela v Gradcu, Brnu in na Dunaju. Prve pesmi je objavila v mariborski reviji “Zôra”, leta 1878 pa je izdala samostojno zbirko, ki pa ne kaže večje pesniške nadarjenosti in delno odseva formalizem Josipa Stritarja.
Pavlina Pajk je napisala tudi šest romanov ter po osem novel in povesti.; s takšnim opusom se takrat ni mogla primerjati nobena druga slovenska avtorica. Vendar njenim pripovedim manjkata epska slikovitost in trdnost zgradbe, polne pa so občutkov in sentimentalnega premišljevanja o življenju. V središču je ženska s svojo plemenitostjo, vztrajnostjo, pogumom in zlasti ljubeznijo; zakon iz ljubezni je namreč izpostavljala kot največjo vrednoto. Sicer pa je veliko prispevala k nastajanju slovenske ženske meščanske povesti in romana.
—–
Zdravnik BOJAN ACCETTO velja za utemeljitelja slovenske in jugoslovanske gerontologie, vede, ki z biološkega in sociološkega vidika raziskuje procese staranja. Na ljubljanski medicinski fakulteti je diplomiral leta 1949, doktoriral pa leta 1971. Sprva je delal na interni kliniki Kliničnih bolnišnic v Ljubljani, do leta 1988 pa je na Interni kliniki Trnovo vodil Inštitut za gerontologijo in geriatrijo, ustanovljen na njegovo pobudo. Ta je postal ustanova, namenjena preučevanju, zdravljenju in preprečevanju bolezni, povezanih s starostjo, pa tudi vzgoji zdravnikov in drugih zdravstvenih in nezdravstvenih poklicev za delavce na tem področju.
Sicer pa je raziskoval predvsem na področjih tromboze, medicinske rehabilitacije in gerontologije. Bil je tudi profesor za interno medicino na medicinski fakulteti ter za socialno gerontologijo na fakulteti za družbene vede. Med njegovimi pisnimi strokovnimi deli je najpomembnejša knjiga iz leta 1986 z naslovom “Starost in staranje”. Za življenjsko delo je bil Bojan Accetto odlikovan z zlatim redom za zasluge Republike Slovenije. Rodil se je na današnji dan leta 1922 v Ljubljani.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V 18. stoletju je skozi naše kraje vodilo več glavnih cest. Najpomembnejša je bila povezava Dunaj – Trst. Prek Ljubelja, Podkorena in Jezerskega je bilo mogoče priti na Koroško, prav tako pomembna pa je bila tudi cesta proti Zagrebu in Karlovcu. Vse so se stekale v Ljubljano, od tod pa je bila glavna povezava speljana proti Trstu z odcepoma proti Reki in Gorici. Okoliške kraje so z glavno cesto povezovale ceste nižjih kategorij. Da bi bila vožnja primerna in čim manj škodljiva, je cesarica Marija Terezija na današnji dan leta 1776 izdala posebne predpise. Ti so voznikom prepovedovali nepravilno zaviranje z verigami, vozove s preozkimi platišči, pozimi s preozkimi sanicami na saneh in privezovanje več voz enega za drugim.
Pozneje so dodatno določili še dovoljeno širino koles in opremo vozov, verige je bilo dovoljeno uporabljati le ob hudi poledici, različne ograje in ograde so morale biti od ceste oddaljene vsaj tri čevlje (približno en meter), smeti in drugo nesnago pa je bilo prepovedano metati na cesto in v obcestne jarke.Tudi odtokov teh jarkov ni smel nihče mašiti – to se je namreč pogosto dogajalo ob oranju in krčenju travnikov. Predpisi so še zahtevali, da morajo biti na novo zgrajene hiše oddaljene od ceste najmanj dva sežnja (slabe štiri metre), sicer jih je imela vojska pravico podreti. A ker so bili cesaričini predpisi leta 1843 vnovič objavljeni, je jasno, da jih ljudje kljub strogim kaznim niso preveč upoštevali.
—–
Pisateljica in pesnica PAVLINA PAJK se je rodila na današnji dan leta 1854 v Pavíi v Italiji. Obiskovala je uršulinsko samostansko šolo v Gorici in potem več kot dvajset let preživela v Gradcu, Brnu in na Dunaju. Prve pesmi je objavila v mariborski reviji “Zôra”, leta 1878 pa je izdala samostojno zbirko, ki pa ne kaže večje pesniške nadarjenosti in delno odseva formalizem Josipa Stritarja.
Pavlina Pajk je napisala tudi šest romanov ter po osem novel in povesti.; s takšnim opusom se takrat ni mogla primerjati nobena druga slovenska avtorica. Vendar njenim pripovedim manjkata epska slikovitost in trdnost zgradbe, polne pa so občutkov in sentimentalnega premišljevanja o življenju. V središču je ženska s svojo plemenitostjo, vztrajnostjo, pogumom in zlasti ljubeznijo; zakon iz ljubezni je namreč izpostavljala kot največjo vrednoto. Sicer pa je veliko prispevala k nastajanju slovenske ženske meščanske povesti in romana.
—–
Zdravnik BOJAN ACCETTO velja za utemeljitelja slovenske in jugoslovanske gerontologie, vede, ki z biološkega in sociološkega vidika raziskuje procese staranja. Na ljubljanski medicinski fakulteti je diplomiral leta 1949, doktoriral pa leta 1971. Sprva je delal na interni kliniki Kliničnih bolnišnic v Ljubljani, do leta 1988 pa je na Interni kliniki Trnovo vodil Inštitut za gerontologijo in geriatrijo, ustanovljen na njegovo pobudo. Ta je postal ustanova, namenjena preučevanju, zdravljenju in preprečevanju bolezni, povezanih s starostjo, pa tudi vzgoji zdravnikov in drugih zdravstvenih in nezdravstvenih poklicev za delavce na tem področju.
Sicer pa je raziskoval predvsem na področjih tromboze, medicinske rehabilitacije in gerontologije. Bil je tudi profesor za interno medicino na medicinski fakulteti ter za socialno gerontologijo na fakulteti za družbene vede. Med njegovimi pisnimi strokovnimi deli je najpomembnejša knjiga iz leta 1986 z naslovom “Starost in staranje”. Za življenjsko delo je bil Bojan Accetto odlikovan z zlatim redom za zasluge Republike Slovenije. Rodil se je na današnji dan leta 1922 v Ljubljani.
Ustanoviteljica tržaškega mladinskega lista Galeb Začetki Pomorskega muzeja Sergeja Mašere v Piranu Načrti za ljubljansko sosesko Murgle
Začetnik slovenske psihiatrije Zagovornik federalne ureditve monarhije Dan slovenskega pravosodja
Zbiratelj gradiva za Slomškovo beatifikacijo Urednica zbirke Kulturni in naravni spomeniki Slovenije Spomin na Kavboja Pipca in Rdečo peso
Šolstvo postane državna zadeva Zdravje in bolezen v domači hiši Samosvoja likovna umetnica iz Trsta
Dan spomina na mrtve – praznik vseh svetih Preporod in preporodovci Prvo spominsko znamenje protifašističnim upornikom
Luč reformacije kot spodbuda k svobodi Raziskovalci dela in delovnih razmer Pesmi z narečnimi značilnostmi
Boljši prevajalec kot pesnik Začetki narodnega doma v Trstu Naj športnik Slovenije vseh časov
Književnik v dolgi povojni osami Dramatik na razpotjih časa Prelomni trenutek slovenske politične zgodovine
Soustanoviteljica Splošnega ženskega društva Pripovednik vzhodne Štajerske in slovenske Koroške Dolga pot do prve pesniške zbirke
Tekmovanje s preprostimi ribiškimi plovili – čupami Eden prvih piscev slovenskih radijskih iger Več kot 300 vlog na tržaškem odru
Eden izmed začetnikov slovenskih knjižnih ilustracij Književnik, konzularni uslužbenec in obveščevalec Mojster planinske fotografije
Novi pristopi v epidemiologiji Snemalec prvega slovenskega igranega celovečernega filma Zakonski akti o izvedbi sklepa o priključitvi Primorske
Utemeljitelj slovenske znanstvene medicine Pomen socialnih korenin zgodovinskih tokov »Čudež pri Kobaridu«
Politik in dramatik Zadrege s Slovensko filharmonijo Prvi Borštnikov prstan za igralske presežke
Domoljubna spodbuda premožnega podjetnika Pika Nogavička spregovori slovensko »Slovenska Koroška – seznam krajev in politična razdelitev«
»Berilo za gluhoneme otroke« Pionir naše radijske tehnike Polstoletno delo za razvoj mesta Maribor
Trdnjava na griču je mestu dala ime Slovenska prosvetna zveza na Koroškem Zastava na Aljaževem stolpu
Avtor dela »Slovenska bibliografija" Pisateljeva noč na ljubljanskem kolodvoru Prve srčne zaklopke in spodbujevalnik pri nas
Konservativna trojica staroslovencev Inventarna knjiga po zgledu pariškega Louvra Zadnji dnevi Jugoslovanske armade na Slovenskem
Pisateljeva družbena kritičnost Spremenjena vloga metafor v moderni poeziji Ozemlje Slovenije prvič v zgodovini združeno v enotno cerkveno pokrajino
Neveljaven email naslov