Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan pred 200 leti se je v Brücku na Muri v Avstriji rodila prva slovenska pesnica FANY HAUSMAN, s polnim imenom Franziska Maria Elizabeth Haussmann. Starši so ji zagotovili dobro izobrazbo, študirala je tudi na Dunaju, po materini smrti pa sta se z očetom preselila v dvorec Novo Celje pri Žalcu. Njen materni jezik je bila nemščina, a učenja slovenščine se je lotila zelo natančno in sistematično.
Oktobra leta 1848 je v “Celskih Novinah” izšla njena pesem “Vojakov izhod” in Lovro Toman, politik in pesnik, soprog prve slovenske pisateljice Josipine Urbančič Turnograjske, je v navdušenju nad pesmijo objavil hvalnico z naslovom “Prvi slovenski pesnici”. O poeziji Hausmannove je bilo napisanih kar nekaj študij in znanstvenih razprav, pojavilo se je celo nekaj dvomov o njenem avtorstvu. Sicer pa je pisala ljubezensko, domovinsko in moralistično liriko ter jo objavljala v “Celskih novinah”, “Slovenskih novinah” in v “Sloveniji”.
—–
Župnik, skladatelj in planinski pisec Jakob Aljaž je imel pomembno vlogo pri razvoju slovenskega planinstva, zlasti pri odporu proti poskusom, da bi našim goram dali nemški značaj. Nanj je vplival predvsem govor Karla Deschmanna leta 1887 ob odprtju koče kranjskega Alpenvereina na Gubah (danes stoji tam Staničev dom). Končal se je namreč s pozivom v nemščini: “In ti, očak Triglav, varuj s svojo roko našo nemško zemljo!” Aljaž je postal pobudnik graditve ali graditelj številnih slovenskih postojank v Triglavskem pogorju; stolp oziroma zavetišče na vrhu Triglava pa se po njem tudi imenuje.
Na današnji dan leta 1895 je namreč s predstavniki občin Dovje in Mojstrana sklenil pogodbo o nakupu “tistega dela zemljišča, ki se imenuje špica Velikega Triglava okoli trianguluma ali piramide v obsegu 16 kvadratnih metrov, to je štiri metre na dolgost in štiri metre na širokost, v znesku eden goldinar.” Obe stranki sta se tudi odrekli pravici, “da bi razveljavili to pogodbo zaradi prikratbe čez polovico prave vrednosti”. Jakob Aljaž je to zemljišče podaril Slovenskemu planinskemu društvu in dal nanj postaviti pločevinast stolp – danes imenovan Aljažev stolp. Slovesno odprtje je bilo še istega leta – avgusta 1895.
—–
Leta 1968 je bilo na Slovenskem nekaj manj kot 160.000 televizijskih sprejemnikov. Čeprav še ni bilo niti satelitov niti kabelske televizije, smo lahko gledali programe sosednjih držav, medtem ko je bil spored Televizije Ljubljana sestavljen iz oddaj beograjske, zagrebške in ljubljanske televizije. Tako ni bilo za tiste čase prav nič nenavadno, da smo vsak večer gledali beograjski Televizijski dnevnik. Ta je sicer prinašal tudi nekaj skromnih informacij o dogajanju v Sloveniji, vendar so še te prikazovali z zamudo.
Po desetih letih delovanja slovenske televizije – za njen uradni začetek šteje 11. oktober 1958, ko je bil na sporedu prvi “Televizijski obzornik” – je dozorel čas, ko naj bi slovenska televizija tudi v resnici postala slovenska. Prvi korak na tej poti je storila na današnji dan pred pol stoletja, ko je bil ob osmih zvečer na sporedu prvi “Televizijski dnevnik”, pripravljen in oddajan iz ljubljanskega televizijskega studia.
Uredila sta ga Marko Rožman in Tugo Klasinc, realiziral Emil Rižnar, prispevke sta brala Marija Velkavrh in Vili Vodopivec, podatke o vremenu pa Pavle Jakopič. Do danes je bilo na sporedu že več kot 18.000 TVDnevnikov.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred 200 leti se je v Brücku na Muri v Avstriji rodila prva slovenska pesnica FANY HAUSMAN, s polnim imenom Franziska Maria Elizabeth Haussmann. Starši so ji zagotovili dobro izobrazbo, študirala je tudi na Dunaju, po materini smrti pa sta se z očetom preselila v dvorec Novo Celje pri Žalcu. Njen materni jezik je bila nemščina, a učenja slovenščine se je lotila zelo natančno in sistematično.
Oktobra leta 1848 je v “Celskih Novinah” izšla njena pesem “Vojakov izhod” in Lovro Toman, politik in pesnik, soprog prve slovenske pisateljice Josipine Urbančič Turnograjske, je v navdušenju nad pesmijo objavil hvalnico z naslovom “Prvi slovenski pesnici”. O poeziji Hausmannove je bilo napisanih kar nekaj študij in znanstvenih razprav, pojavilo se je celo nekaj dvomov o njenem avtorstvu. Sicer pa je pisala ljubezensko, domovinsko in moralistično liriko ter jo objavljala v “Celskih novinah”, “Slovenskih novinah” in v “Sloveniji”.
—–
Župnik, skladatelj in planinski pisec Jakob Aljaž je imel pomembno vlogo pri razvoju slovenskega planinstva, zlasti pri odporu proti poskusom, da bi našim goram dali nemški značaj. Nanj je vplival predvsem govor Karla Deschmanna leta 1887 ob odprtju koče kranjskega Alpenvereina na Gubah (danes stoji tam Staničev dom). Končal se je namreč s pozivom v nemščini: “In ti, očak Triglav, varuj s svojo roko našo nemško zemljo!” Aljaž je postal pobudnik graditve ali graditelj številnih slovenskih postojank v Triglavskem pogorju; stolp oziroma zavetišče na vrhu Triglava pa se po njem tudi imenuje.
Na današnji dan leta 1895 je namreč s predstavniki občin Dovje in Mojstrana sklenil pogodbo o nakupu “tistega dela zemljišča, ki se imenuje špica Velikega Triglava okoli trianguluma ali piramide v obsegu 16 kvadratnih metrov, to je štiri metre na dolgost in štiri metre na širokost, v znesku eden goldinar.” Obe stranki sta se tudi odrekli pravici, “da bi razveljavili to pogodbo zaradi prikratbe čez polovico prave vrednosti”. Jakob Aljaž je to zemljišče podaril Slovenskemu planinskemu društvu in dal nanj postaviti pločevinast stolp – danes imenovan Aljažev stolp. Slovesno odprtje je bilo še istega leta – avgusta 1895.
—–
Leta 1968 je bilo na Slovenskem nekaj manj kot 160.000 televizijskih sprejemnikov. Čeprav še ni bilo niti satelitov niti kabelske televizije, smo lahko gledali programe sosednjih držav, medtem ko je bil spored Televizije Ljubljana sestavljen iz oddaj beograjske, zagrebške in ljubljanske televizije. Tako ni bilo za tiste čase prav nič nenavadno, da smo vsak večer gledali beograjski Televizijski dnevnik. Ta je sicer prinašal tudi nekaj skromnih informacij o dogajanju v Sloveniji, vendar so še te prikazovali z zamudo.
Po desetih letih delovanja slovenske televizije – za njen uradni začetek šteje 11. oktober 1958, ko je bil na sporedu prvi “Televizijski obzornik” – je dozorel čas, ko naj bi slovenska televizija tudi v resnici postala slovenska. Prvi korak na tej poti je storila na današnji dan pred pol stoletja, ko je bil ob osmih zvečer na sporedu prvi “Televizijski dnevnik”, pripravljen in oddajan iz ljubljanskega televizijskega studia.
Uredila sta ga Marko Rožman in Tugo Klasinc, realiziral Emil Rižnar, prispevke sta brala Marija Velkavrh in Vili Vodopivec, podatke o vremenu pa Pavle Jakopič. Do danes je bilo na sporedu že več kot 18.000 TVDnevnikov.
Koroški duhovnik, zgodovinar in zbiralec Prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Glasbeni ustvarjalec v Ljubljani, Trstu in Mariboru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Razvoj čipkarstva na Idrijskem Začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Pridelava sladkorja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najpomembnejša slikarka Strokovnjak za zaščito industrijske lastnine Režiser prve slovenske televizijske drame *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slavist – Miklošičev študent Veliko ime slovenske operne režije Mednarodna skupnost priznala slovensko državo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Krškem deklice in dečki že leta 1908 v skupnih razredih Namesto župana na čelo Maribora – vladni komisar Kekec, eden najbolj kultnih filmov slovenske kinematografije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Geograf in zgodovinar – začetnik znanstvenega pogleda na turizem Pravnik in rektor ljubljanske univerze Tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz življenja ameriških Slovencev Kostumografka za gledališče in film Madžarski okupator vzpostavil oblast v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi sodobni slovenski knjižni založnik Zaslužni pravnik in diplomat po vojni ne more biti član akademije Raziskovalec ostankov s prehoda iz pozne antike v srednji vek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar, kritik in pesnik Humorist s prodorno satiro Šest pogumnih partizanov vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodno srečanje pri Dobrniču Pesnik, pripovednik, prevajalec in duhovnik Italijanski slovenist napiše knjigo o Otonu Župančiču *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obveščevalna mreža strokovnjaka za promet Izumitelj iz Clevelanda Koncert, ki se je zapisal v zgodovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svobodomislec in razsvetljenec napisal prvi slovenski odrski deli Ustvarjalka tolminskega muzeja Osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Prispevek k raziskovanju vesolja
»Teharski plemiči ‒ “spevoigra v treh dejanjih« Raziskovalec preteklosti Celja Prizadevanja za sodoben pouk matematike in fizike Friderik Pregl – Nobelov nagrajenec za kemijo
Delo z otroki s posebnimi potrebami V bojih za severno mejo soborca – med drugo svetovno vojno nasprotnika Poveljnik iz protirevolucionarnega tabora Stavka, ki je zahtevala svobodne sindikate in večstrankarski politični sistem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Novine za Vogrske Slovence” – “Pobožen, drüžbeni, pismeni list” Slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Pred stoletjem v Mariboru odprli prvo umetnostno razstavo Mohorjeva družba se preseli v Celje 90 let od premiere filma Triglavske strmine
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov