Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na današnji dan pred 200 leti se je v Brücku na Muri v Avstriji rodila prva slovenska pesnica FANY HAUSMAN, s polnim imenom Franziska Maria Elizabeth Haussmann. Starši so ji zagotovili dobro izobrazbo, študirala je tudi na Dunaju, po materini smrti pa sta se z očetom preselila v dvorec Novo Celje pri Žalcu. Njen materni jezik je bila nemščina, a učenja slovenščine se je lotila zelo natančno in sistematično.
Oktobra leta 1848 je v “Celskih Novinah” izšla njena pesem “Vojakov izhod” in Lovro Toman, politik in pesnik, soprog prve slovenske pisateljice Josipine Urbančič Turnograjske, je v navdušenju nad pesmijo objavil hvalnico z naslovom “Prvi slovenski pesnici”. O poeziji Hausmannove je bilo napisanih kar nekaj študij in znanstvenih razprav, pojavilo se je celo nekaj dvomov o njenem avtorstvu. Sicer pa je pisala ljubezensko, domovinsko in moralistično liriko ter jo objavljala v “Celskih novinah”, “Slovenskih novinah” in v “Sloveniji”.
—–
Župnik, skladatelj in planinski pisec Jakob Aljaž je imel pomembno vlogo pri razvoju slovenskega planinstva, zlasti pri odporu proti poskusom, da bi našim goram dali nemški značaj. Nanj je vplival predvsem govor Karla Deschmanna leta 1887 ob odprtju koče kranjskega Alpenvereina na Gubah (danes stoji tam Staničev dom). Končal se je namreč s pozivom v nemščini: “In ti, očak Triglav, varuj s svojo roko našo nemško zemljo!” Aljaž je postal pobudnik graditve ali graditelj številnih slovenskih postojank v Triglavskem pogorju; stolp oziroma zavetišče na vrhu Triglava pa se po njem tudi imenuje.
Na današnji dan leta 1895 je namreč s predstavniki občin Dovje in Mojstrana sklenil pogodbo o nakupu “tistega dela zemljišča, ki se imenuje špica Velikega Triglava okoli trianguluma ali piramide v obsegu 16 kvadratnih metrov, to je štiri metre na dolgost in štiri metre na širokost, v znesku eden goldinar.” Obe stranki sta se tudi odrekli pravici, “da bi razveljavili to pogodbo zaradi prikratbe čez polovico prave vrednosti”. Jakob Aljaž je to zemljišče podaril Slovenskemu planinskemu društvu in dal nanj postaviti pločevinast stolp – danes imenovan Aljažev stolp. Slovesno odprtje je bilo še istega leta – avgusta 1895.
—–
Leta 1968 je bilo na Slovenskem nekaj manj kot 160.000 televizijskih sprejemnikov. Čeprav še ni bilo niti satelitov niti kabelske televizije, smo lahko gledali programe sosednjih držav, medtem ko je bil spored Televizije Ljubljana sestavljen iz oddaj beograjske, zagrebške in ljubljanske televizije. Tako ni bilo za tiste čase prav nič nenavadno, da smo vsak večer gledali beograjski Televizijski dnevnik. Ta je sicer prinašal tudi nekaj skromnih informacij o dogajanju v Sloveniji, vendar so še te prikazovali z zamudo.
Po desetih letih delovanja slovenske televizije – za njen uradni začetek šteje 11. oktober 1958, ko je bil na sporedu prvi “Televizijski obzornik” – je dozorel čas, ko naj bi slovenska televizija tudi v resnici postala slovenska. Prvi korak na tej poti je storila na današnji dan pred pol stoletja, ko je bil ob osmih zvečer na sporedu prvi “Televizijski dnevnik”, pripravljen in oddajan iz ljubljanskega televizijskega studia.
Uredila sta ga Marko Rožman in Tugo Klasinc, realiziral Emil Rižnar, prispevke sta brala Marija Velkavrh in Vili Vodopivec, podatke o vremenu pa Pavle Jakopič. Do danes je bilo na sporedu že več kot 18.000 TVDnevnikov.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Na današnji dan pred 200 leti se je v Brücku na Muri v Avstriji rodila prva slovenska pesnica FANY HAUSMAN, s polnim imenom Franziska Maria Elizabeth Haussmann. Starši so ji zagotovili dobro izobrazbo, študirala je tudi na Dunaju, po materini smrti pa sta se z očetom preselila v dvorec Novo Celje pri Žalcu. Njen materni jezik je bila nemščina, a učenja slovenščine se je lotila zelo natančno in sistematično.
Oktobra leta 1848 je v “Celskih Novinah” izšla njena pesem “Vojakov izhod” in Lovro Toman, politik in pesnik, soprog prve slovenske pisateljice Josipine Urbančič Turnograjske, je v navdušenju nad pesmijo objavil hvalnico z naslovom “Prvi slovenski pesnici”. O poeziji Hausmannove je bilo napisanih kar nekaj študij in znanstvenih razprav, pojavilo se je celo nekaj dvomov o njenem avtorstvu. Sicer pa je pisala ljubezensko, domovinsko in moralistično liriko ter jo objavljala v “Celskih novinah”, “Slovenskih novinah” in v “Sloveniji”.
—–
Župnik, skladatelj in planinski pisec Jakob Aljaž je imel pomembno vlogo pri razvoju slovenskega planinstva, zlasti pri odporu proti poskusom, da bi našim goram dali nemški značaj. Nanj je vplival predvsem govor Karla Deschmanna leta 1887 ob odprtju koče kranjskega Alpenvereina na Gubah (danes stoji tam Staničev dom). Končal se je namreč s pozivom v nemščini: “In ti, očak Triglav, varuj s svojo roko našo nemško zemljo!” Aljaž je postal pobudnik graditve ali graditelj številnih slovenskih postojank v Triglavskem pogorju; stolp oziroma zavetišče na vrhu Triglava pa se po njem tudi imenuje.
Na današnji dan leta 1895 je namreč s predstavniki občin Dovje in Mojstrana sklenil pogodbo o nakupu “tistega dela zemljišča, ki se imenuje špica Velikega Triglava okoli trianguluma ali piramide v obsegu 16 kvadratnih metrov, to je štiri metre na dolgost in štiri metre na širokost, v znesku eden goldinar.” Obe stranki sta se tudi odrekli pravici, “da bi razveljavili to pogodbo zaradi prikratbe čez polovico prave vrednosti”. Jakob Aljaž je to zemljišče podaril Slovenskemu planinskemu društvu in dal nanj postaviti pločevinast stolp – danes imenovan Aljažev stolp. Slovesno odprtje je bilo še istega leta – avgusta 1895.
—–
Leta 1968 je bilo na Slovenskem nekaj manj kot 160.000 televizijskih sprejemnikov. Čeprav še ni bilo niti satelitov niti kabelske televizije, smo lahko gledali programe sosednjih držav, medtem ko je bil spored Televizije Ljubljana sestavljen iz oddaj beograjske, zagrebške in ljubljanske televizije. Tako ni bilo za tiste čase prav nič nenavadno, da smo vsak večer gledali beograjski Televizijski dnevnik. Ta je sicer prinašal tudi nekaj skromnih informacij o dogajanju v Sloveniji, vendar so še te prikazovali z zamudo.
Po desetih letih delovanja slovenske televizije – za njen uradni začetek šteje 11. oktober 1958, ko je bil na sporedu prvi “Televizijski obzornik” – je dozorel čas, ko naj bi slovenska televizija tudi v resnici postala slovenska. Prvi korak na tej poti je storila na današnji dan pred pol stoletja, ko je bil ob osmih zvečer na sporedu prvi “Televizijski dnevnik”, pripravljen in oddajan iz ljubljanskega televizijskega studia.
Uredila sta ga Marko Rožman in Tugo Klasinc, realiziral Emil Rižnar, prispevke sta brala Marija Velkavrh in Vili Vodopivec, podatke o vremenu pa Pavle Jakopič. Do danes je bilo na sporedu že več kot 18.000 TVDnevnikov.
Emonec – kip predhodnika današnjega ljubljanskega meščana Prva tlakovana ulica v Ljubljani Vzorno gospodarjenje z gozdovi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica prvi slovenski pesnici Dolga pot iz ruskega ujetništva Začetnik nove kirurške tehnike pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Nacistični izgon koroških Slovencev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš prvi pisec o utopičnem socializmu Jurij Šubic pred 140 leti razstavljal v pariškem Salonu Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana
Ugledno ime slovenskega gradbeništva Skoraj tri desetletja na tržaškem odru Hitler med zaveznike razdelil slovensko ozemlje *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pridige za vse nedelje v letu – vendar ne predolge Mokronožan postal prvi slovenski župan Maribora Umetnik čiste kiparske forme
Prva doslej znana pisna omemba Bleda v zgodovinskih virih Usoda redovnika iz kostanjeviškega samostana Vojak – pisec mladinskih iger
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cestnoprometni predpisi cesarice Marije Terezije Nastajanje slovenske ženske meščanske povesti in romana Državni prvak v dopisnem šahu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usmeritev v čisto umetniško grafiko Prvi predavatelj računalništva pri nas »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniških prog po Evropi Arhitekt in predsednik ljubljanskega mestnega sveta Slovenski branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ptuj dobil prvi časopis v slovenskem jeziku Jutro cvetne nedelje prineslo vojno Epidemija črnih koz *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Bajeslovje, verovanje in vraže koroškega etnologa Slikar – eden prvih talcev na Slovenskem Pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prevajalec Shakespeara iz Dravske doline Koroški časnikar in pesnik 140 let tehnične rabe električne energije pri nas Osebnostni pečat slovenski arhitektur *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ustanovitelj prvega deželnega društva za pomoč pljučnim bolnikom Otroške pesmi “Za vesele in žalostne čase” Prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog raziskuje po Kranjskem in Štajerskem Režiser in razvoj našega dramskega gledališča Poveljnik Šaleške partizanske skupine *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Naš jezik je slovenski, zato, če v cerkvi nucaš italijanskega, se sam sebe ponižaš” Od socialnega ekspresionizma k novi stvarnosti Prvi samostojni proračun Republike Slovenije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najvplivnejša pesnica z začetka 20. stoletja Ne topovska krogla z Laškega – »izpodnebnik« iz vesolja Prvo gledališče ročnih lutk *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikarska družina iz Kamnika Gledališčnik, satirik in aforist Sodobni koncepti nege bolnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov