JURIJ  FLEIŠMAN  je bil po poklicu učitelj, v glasbi pa samouk z razmeroma preprosto kompozicijsko tehniko. Bil je ključna skladateljska osebnost v dobi nacionalnega navdušenja, ki ga je spodbudila marčna revolucija leta 1848. Kot zgodnji romantik se je pri skladanju opiral na klasicistične vzore. Zaradi prikupne melodike in ljudske občutenosti so mnoge njegove pesmi še danes zelo priljubljene in so tako rekoč ponarodele – na primer “Luna sije”, “Ti si urce zamudila” in En starček je živel.” Jurij Fleišman se je rodil na današnji dan pred 200 leti v Beričevem pri Ljubljani.

—–

V Ljubljano je prvi vlak pripeljal 16. septembra leta 1849, postaja zanj – ali kolodvor – pa je ponosno čakala nanj že dobro leto dni. Na današnji dan leta 1848 je bila namreč v ljubljanskem gledališču v  počastitev  dograditve  postajne  zgradbe  odigrana slovenska veseloigra, na novem kolodvoru pa so delavcem, ki so sodelovali pri graditvi, priredili veselico. Stavba je bila za tiste čase razkošna in njen arhitekturni videz je še danes nepogrešljiv del mestnega jedra.

Razpotegnjeno stavbo je dopolnjeval lesen stolpič z uro, ki pa se je v katastrofalnem potresu leta 1895 porušil; sto let potem so ga na osnovi prvotnih načrtov spet zgradili. Novi ljubljanski kolodvor je imel ob postajnem poslopju, dveh skladiščih, nakladalnih rampah, kurilnici z okretnico in remizi, za potniške vozove položenih pet tirov. Prva dva ob postajnem poslopju sta bila v dolžini devetdesetih metrov pokrita s peronsko zgradbo.

—–

Slikar in oblikovalec  LUIGI  SPAZZAPAN  sodi med evropsko najbolj uveljavljene umetnike modernizma, Italijani pa ga prištevajo med svoje najpomembnejše slikarje 20. stoletja. Rodil se je na današnji dan leta 1889 v Gradišču ob Soči. Prvo svetovno vojno je preživel na ruski fronti in v ujetništvu, po njej pa je postal profesor matematike in risanja na realki v Idriji. Leta 1923 se je preselil v Gorico in se popolnoma posvetil umetniškemu delu. V ekspresionističnem in futurističnem duhu je za Goriško matico opremil več knjig in revij, cenjen je bil kot portretni karikaturist velike psihološke prodornosti, ukvarjal pa se je tudi z dekorativnim slikarstvom.

Spazzapanovo predvojno slikarstvo – značilne so razpoloženjske krajine in portreti – je bilo usmerjeno predvsem v dekorativnost, po vojni, med katero je bil v bombnem napadu uničen njegov atelje v Torinu in celotni opus, pa se je najprej posvetil figuraliki s simbolno noto, nato pa se je preusmeril v lirično abstrakcijo. Poučeval je na umetniškem inštitutu v Modeni, leta 1956 pa je postal profesor risanja na umetniškem liceju v Torinu. Slikarska dela Luigija Spazzapana so v uglednih svetovnih galerijah in muzejih, od leta 1976 pa je po njem imenovana galerija v Gradišču ob Soči.

—–

Arheolog  STANE  GABROVEC  je iz arheologje in klasične filologije diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, doktoriral pa leta 1962 na filozofski fakulteti v Zadru. Sprva je delal v arheloškem oddelku Narodnega muzeja v Ljubljani, od leta 1969 pa je na ljubljanski filozofski falkulteti predaval arheologijo prazgodovinskih kovinskih dob. V Narodnem muzeju je s sodelovci preuredil arheološke zbirke in dopolnil njihovo dokumentacijo s kartotekami in arhivskim gradivom tudi iz dunajskih arhivov pred letom 1918.

Nadvse pomembno pa je njegovo terensko delo. Med drugim je vodil izkopavanja staroslovanskega in prazgodovinskega grobišča na blejski Pristavi ter železnodobne naselbine nad Virom pri Stični. Prvi v Sloveniji je ugotovil točen nastanek in način graditve obzidja železnodobne naselbine in način pokopavanja v skupinskih gomilah. Pomembno je tudi njegovo znanstveno-raziskovalno delo, posvečeno predvsem raziskovanju bronaste in železne dobe. Akademik doktor Stane Gabrovec se je rodil na današnji dan leta 1920 v Kamniku.