Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
JURIJ FLEIŠMAN je bil po poklicu učitelj, v glasbi pa samouk z razmeroma preprosto kompozicijsko tehniko. Bil je ključna skladateljska osebnost v dobi nacionalnega navdušenja, ki ga je spodbudila marčna revolucija leta 1848. Kot zgodnji romantik se je pri skladanju opiral na klasicistične vzore. Zaradi prikupne melodike in ljudske občutenosti so mnoge njegove pesmi še danes zelo priljubljene in so tako rekoč ponarodele – na primer “Luna sije”, “Ti si urce zamudila” in En starček je živel.” Jurij Fleišman se je rodil na današnji dan pred 200 leti v Beričevem pri Ljubljani.
—–
V Ljubljano je prvi vlak pripeljal 16. septembra leta 1849, postaja zanj – ali kolodvor – pa je ponosno čakala nanj že dobro leto dni. Na današnji dan leta 1848 je bila namreč v ljubljanskem gledališču v počastitev dograditve postajne zgradbe odigrana slovenska veseloigra, na novem kolodvoru pa so delavcem, ki so sodelovali pri graditvi, priredili veselico. Stavba je bila za tiste čase razkošna in njen arhitekturni videz je še danes nepogrešljiv del mestnega jedra.
Razpotegnjeno stavbo je dopolnjeval lesen stolpič z uro, ki pa se je v katastrofalnem potresu leta 1895 porušil; sto let potem so ga na osnovi prvotnih načrtov spet zgradili. Novi ljubljanski kolodvor je imel ob postajnem poslopju, dveh skladiščih, nakladalnih rampah, kurilnici z okretnico in remizi, za potniške vozove položenih pet tirov. Prva dva ob postajnem poslopju sta bila v dolžini devetdesetih metrov pokrita s peronsko zgradbo.
—–
Slikar in oblikovalec LUIGI SPAZZAPAN sodi med evropsko najbolj uveljavljene umetnike modernizma, Italijani pa ga prištevajo med svoje najpomembnejše slikarje 20. stoletja. Rodil se je na današnji dan leta 1889 v Gradišču ob Soči. Prvo svetovno vojno je preživel na ruski fronti in v ujetništvu, po njej pa je postal profesor matematike in risanja na realki v Idriji. Leta 1923 se je preselil v Gorico in se popolnoma posvetil umetniškemu delu. V ekspresionističnem in futurističnem duhu je za Goriško matico opremil več knjig in revij, cenjen je bil kot portretni karikaturist velike psihološke prodornosti, ukvarjal pa se je tudi z dekorativnim slikarstvom.
Spazzapanovo predvojno slikarstvo – značilne so razpoloženjske krajine in portreti – je bilo usmerjeno predvsem v dekorativnost, po vojni, med katero je bil v bombnem napadu uničen njegov atelje v Torinu in celotni opus, pa se je najprej posvetil figuraliki s simbolno noto, nato pa se je preusmeril v lirično abstrakcijo. Poučeval je na umetniškem inštitutu v Modeni, leta 1956 pa je postal profesor risanja na umetniškem liceju v Torinu. Slikarska dela Luigija Spazzapana so v uglednih svetovnih galerijah in muzejih, od leta 1976 pa je po njem imenovana galerija v Gradišču ob Soči.
—–
Arheolog STANE GABROVEC je iz arheologje in klasične filologije diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, doktoriral pa leta 1962 na filozofski fakulteti v Zadru. Sprva je delal v arheloškem oddelku Narodnega muzeja v Ljubljani, od leta 1969 pa je na ljubljanski filozofski falkulteti predaval arheologijo prazgodovinskih kovinskih dob. V Narodnem muzeju je s sodelovci preuredil arheološke zbirke in dopolnil njihovo dokumentacijo s kartotekami in arhivskim gradivom tudi iz dunajskih arhivov pred letom 1918.
Nadvse pomembno pa je njegovo terensko delo. Med drugim je vodil izkopavanja staroslovanskega in prazgodovinskega grobišča na blejski Pristavi ter železnodobne naselbine nad Virom pri Stični. Prvi v Sloveniji je ugotovil točen nastanek in način graditve obzidja železnodobne naselbine in način pokopavanja v skupinskih gomilah. Pomembno je tudi njegovo znanstveno-raziskovalno delo, posvečeno predvsem raziskovanju bronaste in železne dobe. Akademik doktor Stane Gabrovec se je rodil na današnji dan leta 1920 v Kamniku.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
JURIJ FLEIŠMAN je bil po poklicu učitelj, v glasbi pa samouk z razmeroma preprosto kompozicijsko tehniko. Bil je ključna skladateljska osebnost v dobi nacionalnega navdušenja, ki ga je spodbudila marčna revolucija leta 1848. Kot zgodnji romantik se je pri skladanju opiral na klasicistične vzore. Zaradi prikupne melodike in ljudske občutenosti so mnoge njegove pesmi še danes zelo priljubljene in so tako rekoč ponarodele – na primer “Luna sije”, “Ti si urce zamudila” in En starček je živel.” Jurij Fleišman se je rodil na današnji dan pred 200 leti v Beričevem pri Ljubljani.
—–
V Ljubljano je prvi vlak pripeljal 16. septembra leta 1849, postaja zanj – ali kolodvor – pa je ponosno čakala nanj že dobro leto dni. Na današnji dan leta 1848 je bila namreč v ljubljanskem gledališču v počastitev dograditve postajne zgradbe odigrana slovenska veseloigra, na novem kolodvoru pa so delavcem, ki so sodelovali pri graditvi, priredili veselico. Stavba je bila za tiste čase razkošna in njen arhitekturni videz je še danes nepogrešljiv del mestnega jedra.
Razpotegnjeno stavbo je dopolnjeval lesen stolpič z uro, ki pa se je v katastrofalnem potresu leta 1895 porušil; sto let potem so ga na osnovi prvotnih načrtov spet zgradili. Novi ljubljanski kolodvor je imel ob postajnem poslopju, dveh skladiščih, nakladalnih rampah, kurilnici z okretnico in remizi, za potniške vozove položenih pet tirov. Prva dva ob postajnem poslopju sta bila v dolžini devetdesetih metrov pokrita s peronsko zgradbo.
—–
Slikar in oblikovalec LUIGI SPAZZAPAN sodi med evropsko najbolj uveljavljene umetnike modernizma, Italijani pa ga prištevajo med svoje najpomembnejše slikarje 20. stoletja. Rodil se je na današnji dan leta 1889 v Gradišču ob Soči. Prvo svetovno vojno je preživel na ruski fronti in v ujetništvu, po njej pa je postal profesor matematike in risanja na realki v Idriji. Leta 1923 se je preselil v Gorico in se popolnoma posvetil umetniškemu delu. V ekspresionističnem in futurističnem duhu je za Goriško matico opremil več knjig in revij, cenjen je bil kot portretni karikaturist velike psihološke prodornosti, ukvarjal pa se je tudi z dekorativnim slikarstvom.
Spazzapanovo predvojno slikarstvo – značilne so razpoloženjske krajine in portreti – je bilo usmerjeno predvsem v dekorativnost, po vojni, med katero je bil v bombnem napadu uničen njegov atelje v Torinu in celotni opus, pa se je najprej posvetil figuraliki s simbolno noto, nato pa se je preusmeril v lirično abstrakcijo. Poučeval je na umetniškem inštitutu v Modeni, leta 1956 pa je postal profesor risanja na umetniškem liceju v Torinu. Slikarska dela Luigija Spazzapana so v uglednih svetovnih galerijah in muzejih, od leta 1976 pa je po njem imenovana galerija v Gradišču ob Soči.
—–
Arheolog STANE GABROVEC je iz arheologje in klasične filologije diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, doktoriral pa leta 1962 na filozofski fakulteti v Zadru. Sprva je delal v arheloškem oddelku Narodnega muzeja v Ljubljani, od leta 1969 pa je na ljubljanski filozofski falkulteti predaval arheologijo prazgodovinskih kovinskih dob. V Narodnem muzeju je s sodelovci preuredil arheološke zbirke in dopolnil njihovo dokumentacijo s kartotekami in arhivskim gradivom tudi iz dunajskih arhivov pred letom 1918.
Nadvse pomembno pa je njegovo terensko delo. Med drugim je vodil izkopavanja staroslovanskega in prazgodovinskega grobišča na blejski Pristavi ter železnodobne naselbine nad Virom pri Stični. Prvi v Sloveniji je ugotovil točen nastanek in način graditve obzidja železnodobne naselbine in način pokopavanja v skupinskih gomilah. Pomembno je tudi njegovo znanstveno-raziskovalno delo, posvečeno predvsem raziskovanju bronaste in železne dobe. Akademik doktor Stane Gabrovec se je rodil na današnji dan leta 1920 v Kamniku.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Hinko Nučič - režiser in gledališki organizator Poskus sporazuma med slovenskimi liberalnimi in katoliškimi politiki Leta 1944 - v Ljubljani prisega, pri Črnomlju pesem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Lojze Dolinar, kipar in grafik z obsežnim opusom Slavko Mihelčič in opereta “Pomlad v Rogaški Slatini” Macherjevih 840 kilometrov poleta s toplozračnim balonom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivana Kremžar, uršulinka iz Antologije slovenske religiozne lirike Izid poezij Simona Gregorčiča Milan Spasić in Sergej Mašera - narodna heroja z rušilca »Zagreb« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi tlak na ljubljanskih ulicah Rudolf Blüml, pobudnik povojne obnove slovenskega tiska na Koroškem Nemški okupatorji slovesno prepustijo Prekmurje madžarskim zaveznikom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Hvalnica najbrž prvi slovenski pesnici Fanny Hausmann Anton Bezenšek ter stenografija za Slovence, Hrvate, Srbe in Bolgare Ko je napočil čas za slovenski televizijski dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti Velikonočni potres v Ljubljani Matej Bor: »Šel je popotnik skozi atomski vek« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dan, ko se Ljubljana po doslej znanih podatkih prvič omeni v zgodovinskih virih France Stare – arheolog in slikar Škoda, ki jo je povzročila vojna, ostala neporavnana *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Velikopotezni načrti plemiča z Bogenšperka Operni pevec Rudolf Francl – častni meščan Ljubljane Josip Slavec, ugledni predvojni gradbenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Jurij Japelj, pisec janzenistične dobe Italijanski okupatorji prevzeli ključe od mesta Ljubljana Konec parne vleke na železnicah po Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Alojzij Remec - tržaški pravnik in dramatik – ptujski župan Ludvik Vrečič - prvi prekmurski akademsko izobraženi slikar Pionirsko delo na televiziji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Brata Miklavc – pisatelja s Pohorja Stoja Puc – zlato s šahovske olimpijade v Dubrovniku Ivan Gradišek, prvi poveljnik Teritorialne obrambe za vzhodno Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgust Jenko - Kládivar med Preporodovci Ciril Žebot in pobuda povezovanja evropskih narodov med nemškim in ruskim območjem Marijan Kramberger »Lovec na homokumulate« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenska zastava nad ljubljansko gostilno Zlata zvezda Vojna zaprla gledališče Slovenski letalski stotnik Miha Klavora – branilec neba nad Beogradom *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Najbogatejši Slovenec Josip Gorup izdatno podpiral pesnika Simona Gregorčiča Ema Starc - ena vodilnih igralk medvojnega gledališča Jutro cvetne nedelje prineslo vojno *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slikar Franjo Golob – eden prvih talcev na Slovenskem Marija Ilc (sestra Vendelina) - redovnica in kuharska mojstrica Sergij Vilfan, pomembno delo pravnega zgodovinarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški časnikar in pesnik Lipe Haderlap Prva tehnična raba električne energije pri nas Vladimir Trampuž, začetnik slovenske ginekološke endokrinologije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Rudolf Marc, eden izmed ustanoviteljev tržaške Slovenske demokratične zveze Igor Pretnar, režiser z izkušnjo moskovske šole Branko Gombač, prvi organizator srečanja slovenskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovaški geolog Dionyz Štur raziskuje po Kranjskem in Štajerskem “Slovenski narod”, vodilno slovensko liberalno glasilo, pred prvo svetovno vojno Ladjarska delniška družba z imenom Oceania *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov