Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
JURIJ FLEIŠMAN je bil po poklicu učitelj, v glasbi pa samouk z razmeroma preprosto kompozicijsko tehniko. Bil je ključna skladateljska osebnost v dobi nacionalnega navdušenja, ki ga je spodbudila marčna revolucija leta 1848. Kot zgodnji romantik se je pri skladanju opiral na klasicistične vzore. Zaradi prikupne melodike in ljudske občutenosti so mnoge njegove pesmi še danes zelo priljubljene in so tako rekoč ponarodele – na primer “Luna sije”, “Ti si urce zamudila” in En starček je živel.” Jurij Fleišman se je rodil na današnji dan pred 200 leti v Beričevem pri Ljubljani.
—–
V Ljubljano je prvi vlak pripeljal 16. septembra leta 1849, postaja zanj – ali kolodvor – pa je ponosno čakala nanj že dobro leto dni. Na današnji dan leta 1848 je bila namreč v ljubljanskem gledališču v počastitev dograditve postajne zgradbe odigrana slovenska veseloigra, na novem kolodvoru pa so delavcem, ki so sodelovali pri graditvi, priredili veselico. Stavba je bila za tiste čase razkošna in njen arhitekturni videz je še danes nepogrešljiv del mestnega jedra.
Razpotegnjeno stavbo je dopolnjeval lesen stolpič z uro, ki pa se je v katastrofalnem potresu leta 1895 porušil; sto let potem so ga na osnovi prvotnih načrtov spet zgradili. Novi ljubljanski kolodvor je imel ob postajnem poslopju, dveh skladiščih, nakladalnih rampah, kurilnici z okretnico in remizi, za potniške vozove položenih pet tirov. Prva dva ob postajnem poslopju sta bila v dolžini devetdesetih metrov pokrita s peronsko zgradbo.
—–
Slikar in oblikovalec LUIGI SPAZZAPAN sodi med evropsko najbolj uveljavljene umetnike modernizma, Italijani pa ga prištevajo med svoje najpomembnejše slikarje 20. stoletja. Rodil se je na današnji dan leta 1889 v Gradišču ob Soči. Prvo svetovno vojno je preživel na ruski fronti in v ujetništvu, po njej pa je postal profesor matematike in risanja na realki v Idriji. Leta 1923 se je preselil v Gorico in se popolnoma posvetil umetniškemu delu. V ekspresionističnem in futurističnem duhu je za Goriško matico opremil več knjig in revij, cenjen je bil kot portretni karikaturist velike psihološke prodornosti, ukvarjal pa se je tudi z dekorativnim slikarstvom.
Spazzapanovo predvojno slikarstvo – značilne so razpoloženjske krajine in portreti – je bilo usmerjeno predvsem v dekorativnost, po vojni, med katero je bil v bombnem napadu uničen njegov atelje v Torinu in celotni opus, pa se je najprej posvetil figuraliki s simbolno noto, nato pa se je preusmeril v lirično abstrakcijo. Poučeval je na umetniškem inštitutu v Modeni, leta 1956 pa je postal profesor risanja na umetniškem liceju v Torinu. Slikarska dela Luigija Spazzapana so v uglednih svetovnih galerijah in muzejih, od leta 1976 pa je po njem imenovana galerija v Gradišču ob Soči.
—–
Arheolog STANE GABROVEC je iz arheologje in klasične filologije diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, doktoriral pa leta 1962 na filozofski fakulteti v Zadru. Sprva je delal v arheloškem oddelku Narodnega muzeja v Ljubljani, od leta 1969 pa je na ljubljanski filozofski falkulteti predaval arheologijo prazgodovinskih kovinskih dob. V Narodnem muzeju je s sodelovci preuredil arheološke zbirke in dopolnil njihovo dokumentacijo s kartotekami in arhivskim gradivom tudi iz dunajskih arhivov pred letom 1918.
Nadvse pomembno pa je njegovo terensko delo. Med drugim je vodil izkopavanja staroslovanskega in prazgodovinskega grobišča na blejski Pristavi ter železnodobne naselbine nad Virom pri Stični. Prvi v Sloveniji je ugotovil točen nastanek in način graditve obzidja železnodobne naselbine in način pokopavanja v skupinskih gomilah. Pomembno je tudi njegovo znanstveno-raziskovalno delo, posvečeno predvsem raziskovanju bronaste in železne dobe. Akademik doktor Stane Gabrovec se je rodil na današnji dan leta 1920 v Kamniku.
6275 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
JURIJ FLEIŠMAN je bil po poklicu učitelj, v glasbi pa samouk z razmeroma preprosto kompozicijsko tehniko. Bil je ključna skladateljska osebnost v dobi nacionalnega navdušenja, ki ga je spodbudila marčna revolucija leta 1848. Kot zgodnji romantik se je pri skladanju opiral na klasicistične vzore. Zaradi prikupne melodike in ljudske občutenosti so mnoge njegove pesmi še danes zelo priljubljene in so tako rekoč ponarodele – na primer “Luna sije”, “Ti si urce zamudila” in En starček je živel.” Jurij Fleišman se je rodil na današnji dan pred 200 leti v Beričevem pri Ljubljani.
—–
V Ljubljano je prvi vlak pripeljal 16. septembra leta 1849, postaja zanj – ali kolodvor – pa je ponosno čakala nanj že dobro leto dni. Na današnji dan leta 1848 je bila namreč v ljubljanskem gledališču v počastitev dograditve postajne zgradbe odigrana slovenska veseloigra, na novem kolodvoru pa so delavcem, ki so sodelovali pri graditvi, priredili veselico. Stavba je bila za tiste čase razkošna in njen arhitekturni videz je še danes nepogrešljiv del mestnega jedra.
Razpotegnjeno stavbo je dopolnjeval lesen stolpič z uro, ki pa se je v katastrofalnem potresu leta 1895 porušil; sto let potem so ga na osnovi prvotnih načrtov spet zgradili. Novi ljubljanski kolodvor je imel ob postajnem poslopju, dveh skladiščih, nakladalnih rampah, kurilnici z okretnico in remizi, za potniške vozove položenih pet tirov. Prva dva ob postajnem poslopju sta bila v dolžini devetdesetih metrov pokrita s peronsko zgradbo.
—–
Slikar in oblikovalec LUIGI SPAZZAPAN sodi med evropsko najbolj uveljavljene umetnike modernizma, Italijani pa ga prištevajo med svoje najpomembnejše slikarje 20. stoletja. Rodil se je na današnji dan leta 1889 v Gradišču ob Soči. Prvo svetovno vojno je preživel na ruski fronti in v ujetništvu, po njej pa je postal profesor matematike in risanja na realki v Idriji. Leta 1923 se je preselil v Gorico in se popolnoma posvetil umetniškemu delu. V ekspresionističnem in futurističnem duhu je za Goriško matico opremil več knjig in revij, cenjen je bil kot portretni karikaturist velike psihološke prodornosti, ukvarjal pa se je tudi z dekorativnim slikarstvom.
Spazzapanovo predvojno slikarstvo – značilne so razpoloženjske krajine in portreti – je bilo usmerjeno predvsem v dekorativnost, po vojni, med katero je bil v bombnem napadu uničen njegov atelje v Torinu in celotni opus, pa se je najprej posvetil figuraliki s simbolno noto, nato pa se je preusmeril v lirično abstrakcijo. Poučeval je na umetniškem inštitutu v Modeni, leta 1956 pa je postal profesor risanja na umetniškem liceju v Torinu. Slikarska dela Luigija Spazzapana so v uglednih svetovnih galerijah in muzejih, od leta 1976 pa je po njem imenovana galerija v Gradišču ob Soči.
—–
Arheolog STANE GABROVEC je iz arheologje in klasične filologije diplomiral na filozofski fakulteti v Ljubljani, doktoriral pa leta 1962 na filozofski fakulteti v Zadru. Sprva je delal v arheloškem oddelku Narodnega muzeja v Ljubljani, od leta 1969 pa je na ljubljanski filozofski falkulteti predaval arheologijo prazgodovinskih kovinskih dob. V Narodnem muzeju je s sodelovci preuredil arheološke zbirke in dopolnil njihovo dokumentacijo s kartotekami in arhivskim gradivom tudi iz dunajskih arhivov pred letom 1918.
Nadvse pomembno pa je njegovo terensko delo. Med drugim je vodil izkopavanja staroslovanskega in prazgodovinskega grobišča na blejski Pristavi ter železnodobne naselbine nad Virom pri Stični. Prvi v Sloveniji je ugotovil točen nastanek in način graditve obzidja železnodobne naselbine in način pokopavanja v skupinskih gomilah. Pomembno je tudi njegovo znanstveno-raziskovalno delo, posvečeno predvsem raziskovanju bronaste in železne dobe. Akademik doktor Stane Gabrovec se je rodil na današnji dan leta 1920 v Kamniku.
Anton Martin Slomšek – škof v Šent Andražu na Koroškem Primorski značaj v izročilu skladatelja in zborovodje Politično preslišana Majniška deklaracija *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločilna avtoriteta katoliške narodne stranke Skladatelj oprt na ljudsko glasbeno izročilo Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Plemič, polihistor in znanstvenik z Bogenšperka Dolžnost svoj jezik spoštovati Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kdo je Valvasorju utrl pot do Britanske kraljeve družbe ? Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov Britanske vojaške oblasti na Koroškem izročile slovenske domobrance Jugoslovanski armadi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ljubezen do glasbenega izročila Beneških Slovencev Obnovitev delovanja Slovenske legije Odlok o razglasitvi Doline Triglavskih jezer za narodni park *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Goriški Slovenci na poti v begunstvo Slovenski mojster filmske glasbe Štafetna palica za prestolonaslednika in za maršala *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor prvega vodnika po Deželnem muzeju v Ljubljani Električna luč osvetli Postojnsko jamo Urednica Cicibana in književnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Marija Mijot, narečna pesnica iz Svetega Ivana pri Trstu Anton Ogorele, soavtor Slovenskega elektrotehniškega slovarja Pekrski dogodki – uvod v jugoslovanske vojne *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fili Trpin in prizadevanja za rabo slovenščine v javnem cerkvenem življenju Akademski klub Vesna – »iz naroda za narod« Dve leti in pol za 32 kilometrov prve štiripasovne avtoceste pri nas *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Josip Tonkli in temelji slovenskemu denarnemu gospodarstvu na Goriškem Janko Kostnapfel - psihologovo zanimanje za človeka in njegovo vedenje Rojstna hiša Franceta Prešerna postane kulturni spomenik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Globočnik - okrajni glavar za uveljavitev Postojnske jame Majda Strobl, prva slovenska univerzitetna profesorica prava Melita Stele Možina - raziskovalka ljubljanskega baročnega kiparstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Kobilarna Lipica zamenja lastnika Anton Vovk, prvi ljubljanski nadškof v novejšem obdobju Boris Kralj - igralec, recitator in interpret *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Anton Traven - prevajalec psalmov Ferdo Vesel, nemirni likovni eksperimentator Niko Belopavlovič - soustanovitelj Zadruge Elan v Begunjah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Največje politično zborovanje Slovencev v 19. stoletju Lavoslava Turk in “Pesem šolske sestre” Baritonist Vekoslav Janko – ljubljenec opernega občinstva *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Ivan Franke - slikar in avtor osnutka “Ribarskega zakona za Kranjsko” Davorin Jenko zloži napev koračnice »Naprej zastava slave« Urbanist in arhitekt Ivan Jager pripravi urbanistični načrt za mesto Minneapolis *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vatroslav Oblak, profesor za južnoslovansko jezikoslovje v Gradcu Hranilnica in posojilnica v Kopru Dan Slovenske vojske *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Temeljni kamen za železniško postajo v Trstu Ivan Cankar gre na volitve Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Slovenci med prvimi tržaškimi študenti navtike Lászlo Takács - arhitektov secesijski pečat Murski Soboti Vika Podgorska – pot slovenske igralke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avgusta Šantel, slikarstvo, ki izhaja iz romantične tradicije Zora Piščanc in zgodovinski roman o delovanju bratov Cirila in Metoda »Ali mora kmet res le ubogati?« Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Zadnji čarovniški proces na Slovenskem Slava Klavora in Sophie Scholl – slovensko/nemški vrstnici v uporu proti nacizmu Kip arhitekta Jožeta Plečnika na Hradčanih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov