Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Vidmarjevi vili na Večni poti v Ljubljani so leta 1941 ustanovili Protiimperialistično fronto, ki se je pozneje preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda
V sistem avstro-ogrskega vojaškega šolstva so bili vključeni tudi tako imenovani kadetski inštituti. Vanje so sprejemali že desetletne dečke, ki so pogosto izhajali iz vojaških ali uradniških družin, saj so njihovi starši plačevali znižane šolnine. V celotni monarhiji so bile le štiri takšne šole, med njimi tudi mariborska. Vojaški vzojno-izobraževalni zavod ali kadetski inštitut so v Radvanju pri Mariboru s posvetitivjio zavodske kapele uradno odprli na današnji dan leta 1856.
Bil je sodoben objekt s prostornimi spalnicami, jedilnico, pralnico, kopalnico in telovadnico, s svojim lastnim vodovodom ter obdan s francoskim in angleškim parkom. Toda kljub modernemu poslopju ni bilo življenje kadetov nič kaj udobno. Vzgoja je temeljila na disciplini in telesnemu urjenju, pa tudi telesne kazni, med njimi bičanje, niso bile prav redke. Prav zaradi bičanja so se mariborski kadeti že naslednje leto uspešno uprli; njihov revolt je pripomogel k odpravi telesnih kazni v vseh avstrijskih vojaških šolah.
—–
Ob Benjaminu Ipavcu in Franu Gerbiču je bil Anton Foerster ena izmed najpomebnejših in hkrati najuglednejših skladateljskih osebnosti druge polovice 19. stoletja. Bil je nadvse spoštovan in cenjen, z opero “Gorenjski slavček” pa si je zagotovil mesto v standardnem gledališkem repertoarju. S tem delom se je vsestransko in morda najlepše izpel, saj je opera zaradi prisrčne domačnosti in tople spevnosti skoraj ponarodela. Nastala je na osnovi razpisa Dramatičnega društva in Foerster je zanjo dobil prvo nagrado.
Pod njegovim vodstvom so “Gorenjskega slavčka” prvič uprizorili v Deželnem gledališču v Ljubljani na današnji dan leta 1872 in to v prvotni obliki operete. Pozneje jo je preoblikoval in ji dodal še nekaj glasbenih točk, ključno glasbeno predelavo pa je leta 1922 opravil Karel Jeraj.
—–
V Vidmarjevi vili na Večni poti v Ljubljani so v noči na 27. april leta 1941 predstavniki Komunistične partije Slovenije, krščanskih socialistov, demokratičnih Sokolov in kulturnih delavcev ustanovili Protiimperialistično fronto. Pozneje, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo, se je Protiimperialistična fronta preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Štirim ustanovnim skupinam se je pridružilo še več kot deset drugih z različnim številom članov, različno politično preteklostjo in ideološko usmeritvijo.
V temeljnih točkah so poudarjali oborožen boj proti okupatorjem in njihovim sodelavcem za osvoboditev Slovenije, združitev vseh Slovencev, samoodločbo pri urejanju notranjih in zunanjih zadev ter demokratično jugoslovansko državo. Osvobodilna fronta je bila edina takšna organizacija v Evropi med drugo svetovno vojno.
Spomin na njeno ustanovitev so začeli slaviti že v partizanih, po vojni pa je bil to sprva eden najpomembnejših slovenskih praznikov, saj je ponazarjal začetek odpora proti okupatorju. Leta 1951 so v jugoslovanskem vodstvu ugotovili, da slovenski praznik zaradi prezgodnjega datuma ”štrli” iz zasnove praznovanj po drugih republikah. Tam namreč niso imeli množičnih političnih organizacij, pač pa je odpor organizirala Komunistična partija, zato so praznične dneve povezali z začetki teh oboroženih vstaj.
Od takrat je bil uradni “dan vstaje” v Sloveniji 22. julij. Kljub temu se je “dan Osvobodilne fronte” ohranil kot praznik vse do leta 1991, ko ga je Skupščina Republike Slovenije preimenovala v “Dan upora proti okupatorju”.
6242 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V Vidmarjevi vili na Večni poti v Ljubljani so leta 1941 ustanovili Protiimperialistično fronto, ki se je pozneje preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda
V sistem avstro-ogrskega vojaškega šolstva so bili vključeni tudi tako imenovani kadetski inštituti. Vanje so sprejemali že desetletne dečke, ki so pogosto izhajali iz vojaških ali uradniških družin, saj so njihovi starši plačevali znižane šolnine. V celotni monarhiji so bile le štiri takšne šole, med njimi tudi mariborska. Vojaški vzojno-izobraževalni zavod ali kadetski inštitut so v Radvanju pri Mariboru s posvetitivjio zavodske kapele uradno odprli na današnji dan leta 1856.
Bil je sodoben objekt s prostornimi spalnicami, jedilnico, pralnico, kopalnico in telovadnico, s svojim lastnim vodovodom ter obdan s francoskim in angleškim parkom. Toda kljub modernemu poslopju ni bilo življenje kadetov nič kaj udobno. Vzgoja je temeljila na disciplini in telesnemu urjenju, pa tudi telesne kazni, med njimi bičanje, niso bile prav redke. Prav zaradi bičanja so se mariborski kadeti že naslednje leto uspešno uprli; njihov revolt je pripomogel k odpravi telesnih kazni v vseh avstrijskih vojaških šolah.
—–
Ob Benjaminu Ipavcu in Franu Gerbiču je bil Anton Foerster ena izmed najpomebnejših in hkrati najuglednejših skladateljskih osebnosti druge polovice 19. stoletja. Bil je nadvse spoštovan in cenjen, z opero “Gorenjski slavček” pa si je zagotovil mesto v standardnem gledališkem repertoarju. S tem delom se je vsestransko in morda najlepše izpel, saj je opera zaradi prisrčne domačnosti in tople spevnosti skoraj ponarodela. Nastala je na osnovi razpisa Dramatičnega društva in Foerster je zanjo dobil prvo nagrado.
Pod njegovim vodstvom so “Gorenjskega slavčka” prvič uprizorili v Deželnem gledališču v Ljubljani na današnji dan leta 1872 in to v prvotni obliki operete. Pozneje jo je preoblikoval in ji dodal še nekaj glasbenih točk, ključno glasbeno predelavo pa je leta 1922 opravil Karel Jeraj.
—–
V Vidmarjevi vili na Večni poti v Ljubljani so v noči na 27. april leta 1941 predstavniki Komunistične partije Slovenije, krščanskih socialistov, demokratičnih Sokolov in kulturnih delavcev ustanovili Protiimperialistično fronto. Pozneje, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo, se je Protiimperialistična fronta preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Štirim ustanovnim skupinam se je pridružilo še več kot deset drugih z različnim številom članov, različno politično preteklostjo in ideološko usmeritvijo.
V temeljnih točkah so poudarjali oborožen boj proti okupatorjem in njihovim sodelavcem za osvoboditev Slovenije, združitev vseh Slovencev, samoodločbo pri urejanju notranjih in zunanjih zadev ter demokratično jugoslovansko državo. Osvobodilna fronta je bila edina takšna organizacija v Evropi med drugo svetovno vojno.
Spomin na njeno ustanovitev so začeli slaviti že v partizanih, po vojni pa je bil to sprva eden najpomembnejših slovenskih praznikov, saj je ponazarjal začetek odpora proti okupatorju. Leta 1951 so v jugoslovanskem vodstvu ugotovili, da slovenski praznik zaradi prezgodnjega datuma ”štrli” iz zasnove praznovanj po drugih republikah. Tam namreč niso imeli množičnih političnih organizacij, pač pa je odpor organizirala Komunistična partija, zato so praznične dneve povezali z začetki teh oboroženih vstaj.
Od takrat je bil uradni “dan vstaje” v Sloveniji 22. julij. Kljub temu se je “dan Osvobodilne fronte” ohranil kot praznik vse do leta 1991, ko ga je Skupščina Republike Slovenije preimenovala v “Dan upora proti okupatorju”.
Eden naših vodilnih impresionistov Več kot 500 vlog v gledališču, na radiu in na televiziji Časnikarska pot od »Ljudske pravice do »Naših razgledov« *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Tolminski kmečki upor Zgodovinar, geograf in skladatelj Slovenska gimnazija v begunskem taborišču v Vetrinju
Véliki admiral – poveljnik avstro-ogrske vojne mornarice Eden od ustanoviteljev Kluba koroških Slovencev Lirski sopran za klasične operne vloge *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Pismeni ljudje laže pridobivajo proizvode ter državi davke plačujejo« »Beatin dnevnik« – roman po zgledu sentimentalnih meščanskih povesti Posnetki s Triglava za dan razglasitve državne samostojnosti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dunajski arheolog poznavalec slovenskih najdišč Glavna vloga v prvem hrvaškem filmu Prvi slovenski ekspresionist
Politik za nadstrankarsko povezovanje Založnik pomembnih starejših slovenskih besedil Eno zadnjih del arhitekta Jožeta Plečnika
Oblast proti dijakom Eden vodilnih organizatorjev vstaje proti okupatorju Rojstni dan ljubljanskega Šentjakobskega gledališča
Nemško-slovenski priročni slovar ali »ročni besednik« Skladatelj in gledališki organizator Zavezniška pomoč partizanom na Pohorju
Ustanovitev Glasbene matice v Ljubljani Vzgojitelj gozdarskih strokovnjakov Mentorica radijskih napovedovalk in napovedovalcev *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Nemško-slovenski slovar z več kot 55.000 besedami Sloveči gorski vodnik in divji lovec Naša prva šolana medicinska sestra
Arheolog in epigrafik s Ptuja Poveljnik sil vojaškega letalstva in protizračne obrambe v času informbiroja Otroška klinika v Ljubljani
“Nostra maxima culpa” Kranjčanka in njeno mesto med najboljšimi alpinistkami sveta Med poplavo je na Celjskem življenje izgubilo 22 ljudi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvinska in eruptivna interpretka karakternih vlog Zaradi slovenskih domobrancev v Dachau – zaradi partije na Goli otok Slovenija dobi svojo tiskovno agencijo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pisateljica in njena zgodovinska tematika Na binkoštno nedeljo odprta železniška proga od Gradca do Celja Koordinator Svetovnega slovenskega kongresa za Veliko Britanijo
Začetek habsburške vladavine Najmlajši Plečnikov diplomant Skladatelj, zborovodja in organizator množičnih zborovskih festivalov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Graditelj železniške proge do Kočevja in Novega mesta Na Dunaju ustanovljeno Društvo Slovenija Ustanovitelj bolnišnice na Jezerskem
Zborovodja tržaških pevskih zborov Učitelj slikarstva v Münchnu Prvi habilitirani časnikar – univerzitetni učitelj *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Bajke in povesti o Gorjancih« Ljudsko glasbeno izročilo kot skladateljeva opora Slovenija dobi drugo mednarodno letališče *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Dirigent na novo ustanovljene Slovenske filharmonije Primorski politik 19. stoletja Koncertna pevka v velikih vokalno-instrumentalnih delih *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Soški vitez« Lojze Grozde - drugi slovenski blaženi Predstavnica prve povojne generacije slovenskih arheologov *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov