Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Vidmarjevi vili na Večni poti v Ljubljani so leta 1941 ustanovili Protiimperialistično fronto, ki se je pozneje preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda
V sistem avstro-ogrskega vojaškega šolstva so bili vključeni tudi tako imenovani kadetski inštituti. Vanje so sprejemali že desetletne dečke, ki so pogosto izhajali iz vojaških ali uradniških družin, saj so njihovi starši plačevali znižane šolnine. V celotni monarhiji so bile le štiri takšne šole, med njimi tudi mariborska. Vojaški vzojno-izobraževalni zavod ali kadetski inštitut so v Radvanju pri Mariboru s posvetitivjio zavodske kapele uradno odprli na današnji dan leta 1856.
Bil je sodoben objekt s prostornimi spalnicami, jedilnico, pralnico, kopalnico in telovadnico, s svojim lastnim vodovodom ter obdan s francoskim in angleškim parkom. Toda kljub modernemu poslopju ni bilo življenje kadetov nič kaj udobno. Vzgoja je temeljila na disciplini in telesnemu urjenju, pa tudi telesne kazni, med njimi bičanje, niso bile prav redke. Prav zaradi bičanja so se mariborski kadeti že naslednje leto uspešno uprli; njihov revolt je pripomogel k odpravi telesnih kazni v vseh avstrijskih vojaških šolah.
—–
Ob Benjaminu Ipavcu in Franu Gerbiču je bil Anton Foerster ena izmed najpomebnejših in hkrati najuglednejših skladateljskih osebnosti druge polovice 19. stoletja. Bil je nadvse spoštovan in cenjen, z opero “Gorenjski slavček” pa si je zagotovil mesto v standardnem gledališkem repertoarju. S tem delom se je vsestransko in morda najlepše izpel, saj je opera zaradi prisrčne domačnosti in tople spevnosti skoraj ponarodela. Nastala je na osnovi razpisa Dramatičnega društva in Foerster je zanjo dobil prvo nagrado.
Pod njegovim vodstvom so “Gorenjskega slavčka” prvič uprizorili v Deželnem gledališču v Ljubljani na današnji dan leta 1872 in to v prvotni obliki operete. Pozneje jo je preoblikoval in ji dodal še nekaj glasbenih točk, ključno glasbeno predelavo pa je leta 1922 opravil Karel Jeraj.
—–
V Vidmarjevi vili na Večni poti v Ljubljani so v noči na 27. april leta 1941 predstavniki Komunistične partije Slovenije, krščanskih socialistov, demokratičnih Sokolov in kulturnih delavcev ustanovili Protiimperialistično fronto. Pozneje, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo, se je Protiimperialistična fronta preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Štirim ustanovnim skupinam se je pridružilo še več kot deset drugih z različnim številom članov, različno politično preteklostjo in ideološko usmeritvijo.
V temeljnih točkah so poudarjali oborožen boj proti okupatorjem in njihovim sodelavcem za osvoboditev Slovenije, združitev vseh Slovencev, samoodločbo pri urejanju notranjih in zunanjih zadev ter demokratično jugoslovansko državo. Osvobodilna fronta je bila edina takšna organizacija v Evropi med drugo svetovno vojno.
Spomin na njeno ustanovitev so začeli slaviti že v partizanih, po vojni pa je bil to sprva eden najpomembnejših slovenskih praznikov, saj je ponazarjal začetek odpora proti okupatorju. Leta 1951 so v jugoslovanskem vodstvu ugotovili, da slovenski praznik zaradi prezgodnjega datuma ”štrli” iz zasnove praznovanj po drugih republikah. Tam namreč niso imeli množičnih političnih organizacij, pač pa je odpor organizirala Komunistična partija, zato so praznične dneve povezali z začetki teh oboroženih vstaj.
Od takrat je bil uradni “dan vstaje” v Sloveniji 22. julij. Kljub temu se je “dan Osvobodilne fronte” ohranil kot praznik vse do leta 1991, ko ga je Skupščina Republike Slovenije preimenovala v “Dan upora proti okupatorju”.
6243 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
V Vidmarjevi vili na Večni poti v Ljubljani so leta 1941 ustanovili Protiimperialistično fronto, ki se je pozneje preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda
V sistem avstro-ogrskega vojaškega šolstva so bili vključeni tudi tako imenovani kadetski inštituti. Vanje so sprejemali že desetletne dečke, ki so pogosto izhajali iz vojaških ali uradniških družin, saj so njihovi starši plačevali znižane šolnine. V celotni monarhiji so bile le štiri takšne šole, med njimi tudi mariborska. Vojaški vzojno-izobraževalni zavod ali kadetski inštitut so v Radvanju pri Mariboru s posvetitivjio zavodske kapele uradno odprli na današnji dan leta 1856.
Bil je sodoben objekt s prostornimi spalnicami, jedilnico, pralnico, kopalnico in telovadnico, s svojim lastnim vodovodom ter obdan s francoskim in angleškim parkom. Toda kljub modernemu poslopju ni bilo življenje kadetov nič kaj udobno. Vzgoja je temeljila na disciplini in telesnemu urjenju, pa tudi telesne kazni, med njimi bičanje, niso bile prav redke. Prav zaradi bičanja so se mariborski kadeti že naslednje leto uspešno uprli; njihov revolt je pripomogel k odpravi telesnih kazni v vseh avstrijskih vojaških šolah.
—–
Ob Benjaminu Ipavcu in Franu Gerbiču je bil Anton Foerster ena izmed najpomebnejših in hkrati najuglednejših skladateljskih osebnosti druge polovice 19. stoletja. Bil je nadvse spoštovan in cenjen, z opero “Gorenjski slavček” pa si je zagotovil mesto v standardnem gledališkem repertoarju. S tem delom se je vsestransko in morda najlepše izpel, saj je opera zaradi prisrčne domačnosti in tople spevnosti skoraj ponarodela. Nastala je na osnovi razpisa Dramatičnega društva in Foerster je zanjo dobil prvo nagrado.
Pod njegovim vodstvom so “Gorenjskega slavčka” prvič uprizorili v Deželnem gledališču v Ljubljani na današnji dan leta 1872 in to v prvotni obliki operete. Pozneje jo je preoblikoval in ji dodal še nekaj glasbenih točk, ključno glasbeno predelavo pa je leta 1922 opravil Karel Jeraj.
—–
V Vidmarjevi vili na Večni poti v Ljubljani so v noči na 27. april leta 1941 predstavniki Komunistične partije Slovenije, krščanskih socialistov, demokratičnih Sokolov in kulturnih delavcev ustanovili Protiimperialistično fronto. Pozneje, po nemškem napadu na Sovjetsko zvezo, se je Protiimperialistična fronta preimenovala v Osvobodilno fronto slovenskega naroda. Štirim ustanovnim skupinam se je pridružilo še več kot deset drugih z različnim številom članov, različno politično preteklostjo in ideološko usmeritvijo.
V temeljnih točkah so poudarjali oborožen boj proti okupatorjem in njihovim sodelavcem za osvoboditev Slovenije, združitev vseh Slovencev, samoodločbo pri urejanju notranjih in zunanjih zadev ter demokratično jugoslovansko državo. Osvobodilna fronta je bila edina takšna organizacija v Evropi med drugo svetovno vojno.
Spomin na njeno ustanovitev so začeli slaviti že v partizanih, po vojni pa je bil to sprva eden najpomembnejših slovenskih praznikov, saj je ponazarjal začetek odpora proti okupatorju. Leta 1951 so v jugoslovanskem vodstvu ugotovili, da slovenski praznik zaradi prezgodnjega datuma ”štrli” iz zasnove praznovanj po drugih republikah. Tam namreč niso imeli množičnih političnih organizacij, pač pa je odpor organizirala Komunistična partija, zato so praznične dneve povezali z začetki teh oboroženih vstaj.
Od takrat je bil uradni “dan vstaje” v Sloveniji 22. julij. Kljub temu se je “dan Osvobodilne fronte” ohranil kot praznik vse do leta 1991, ko ga je Skupščina Republike Slovenije preimenovala v “Dan upora proti okupatorju”.
Eden od trojice najizrazitejših pesnikov pred Prešernom Za sodoben pouk matematike in fizike Bolnica Franja sprejme prve ranjence *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški duhovnik, zgodovinar in zbiralec Prvi obsežnejši pregled zgodovine slovenskega naroda Glasbeni ustvarjalec v Ljubljani, Trstu in Mariboru *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Razvoj čipkarstva na Idrijskem Začetnik znanstvenega raziskovanja ptic na Balkanu Pridelava sladkorja na Slovenskem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naša najpomembnejša slikarka Strokovnjak za zaščito industrijske lastnine Režiser prve slovenske televizijske drame *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Koroški slavist – Miklošičev študent Veliko ime slovenske operne režije Mednarodna skupnost priznala slovensko državo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
V Krškem deklice in dečki že leta 1908 v skupnih razredih Namesto župana na čelo Maribora – vladni komisar Kekec, eden najbolj kultnih filmov slovenske kinematografije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Geograf in zgodovinar – začetnik znanstvenega pogleda na turizem Pravnik in rektor ljubljanske univerze Tragična usoda partizanskega zdravnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Iz življenja ameriških Slovencev Kostumografka za gledališče in film Madžarski okupator vzpostavil oblast v Prekmurju *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Prvi sodobni slovenski knjižni založnik Zaslužni pravnik in diplomat po vojni ne more biti član akademije Raziskovalec ostankov s prehoda iz pozne antike v srednji vek *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Umetnostni zgodovinar, kritik in pesnik Humorist s prodorno satiro Šest pogumnih partizanov vdre v celjski gestapovski zapor *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Usodno srečanje pri Dobrniču Pesnik, pripovednik, prevajalec in duhovnik Italijanski slovenist napiše knjigo o Otonu Župančiču *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Obveščevalna mreža strokovnjaka za promet Izumitelj iz Clevelanda Koncert, ki se je zapisal v zgodovino *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Svobodomislec in razsvetljenec napisal prvi slovenski odrski deli Ustvarjalka tolminskega muzeja Osrednja osebnost tržaškega glasbenega življenja Prispevek k raziskovanju vesolja
»Teharski plemiči ‒ “spevoigra v treh dejanjih« Raziskovalec preteklosti Celja Prizadevanja za sodoben pouk matematike in fizike Friderik Pregl – Nobelov nagrajenec za kemijo
Delo z otroki s posebnimi potrebami V bojih za severno mejo soborca – med drugo svetovno vojno nasprotnika Poveljnik iz protirevolucionarnega tabora Stavka, ki je zahtevala svobodne sindikate in večstrankarski politični sistem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
“Novine za Vogrske Slovence” – “Pobožen, drüžbeni, pismeni list” Slikar, ilustrator, scenograf, zapisan v zgodovino Pred stoletjem v Mariboru odprli prvo umetnostno razstavo Mohorjeva družba se preseli v Celje 90 let od premiere filma Triglavske strmine
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Neveljaven email naslov