Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Cehi in podobne oblike povezovanja, ki so stoletja urejali odnose med mojstri, pomočniki in vajenci, so z razmahom industrijske revolucije in uvajanjem liberalnega gospodarstva izgubili svoj pomen. V težavnem položaju so se znašli predvsem pomočniki in vajenci, saj so postali le poceni delovna sila. Takšne razmere so v Nemčiji spodbudile ustanovitev prvega društva katoliških rokodelskih pomočnikov. To naj bi poskrbelo za izboljšanje njihovih življenjskih razmer ter uredilo odnose z mojstri.
Na današnji dan leta 1855 se je prva skupina katoliških rokodelskih pomočnikov organizirala tudi v Ljubljani. Poleg dodatnega izobraževanja so v društvenih prostorih potekali še družabna srečanja ter glasbeni in gledališki nastopi. Sredi osemdesetih let 19. stoletja je društvo ob pomoči podpornikov in nekdanjih članov sezidalo Rokodelski dom v Komenskega ulici in ustanovilo tudi bolniško blagajno. Do leta 1930 je bilo v Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov sprejetih več kot 2500 članov in številni izmed njih so pozneje postali ugledni ljubljanski mojstri.
——
Jezikoslovec in literarni zgodovinar JAKOB ŠOLAR se je rodil na današnji dan leta 1896 v Rudnem pri Dražgošah. Teologijo je končal v Ljubljani, nato je študiral slovenščino in francoščino, po diplomi pa se je dve leti izpopolnjeval v Parizu. Pisal je o vprašanjih slovenskega jezikoslovja in bil soavtor slovarja slovenskega jezika, slovnice in pravopisa. Jakob Šolar je med drugim uredil Detelove spise ter knjižno zbirko “Cvetje iz domačih in tujih logov”.
—–
Operna pevka in pedagoginja KSENIJA VIDALI je solopetje študirala v Milanu in Trstu, kjer pa kljub veliki nadarjenosti ni mogla dobiti angažmaja. Tako je šele leta 1937 v ljubljanski operi debitirala kot Mimi v Puccinijevi La Boheme. Leta 1946 je odšla v Milano in med drugim gostovala v Španiji, na Portugalskem, v Avstriji in Tuniziji. Z njo so nastopali tedaj najuglednejši pevci Benjamino Gigli, Giuseppe di Stefano, Giuseppe Taddei in drugi, odpela pa je petintrideset velikih vlog – od Mozartovih do verističnih opernih del. Sodila je med lirsko-mladodramske sopranistke, njena interpretacija pa je izžarevala veliko čustvene topline. Po vrnitvi v Ljubljano je od leta 1963 poučevala mlade
pevce. Ksenija Vidali se je rodila na današnji dan leta 1913 v Škednju pri Trstu.
—–
V kraju Dachau na Zgornjem Bavarskem je bilo eno največjih Hitlerjevih taborišč za protifašiste. Prve zapornike so pripeljali tja že leta 1934, bivali pa so v zidanih prostorih nekdanje smodnišnice, zgrajene pred prvo svetovno vojno. Dachau je sodil med takratna delovna taborišča, v katerih ni bilo množičnih usmrtitev kakor v Mauthausnu; jetnike so pobijali posamično ali pa so umirali zaradi lakote, izčrpanosti in bolezni.
Da bi uničili sledove svojih grozodejstev so nameravali nacisti v noči na 29. april leta 1945 Dachau razstreliti. Za to je izvedel ilegalni jetniški odbor in nekako spravil iz taborišča svojega sla. Ta se je prebil do ameriškega poveljstva in tako so na današnji dan leta 1945 popoldne ameriški vojaki osvobodili taborišče Dachau, v katerem je bilo še približno tri tisoč jetnikov.
6243 epizod
Petminutni spominski koledar o ljudeh, ki so se rodili tistega dne oz. o dogodkih, ki so povezani s tem datumom.
Cehi in podobne oblike povezovanja, ki so stoletja urejali odnose med mojstri, pomočniki in vajenci, so z razmahom industrijske revolucije in uvajanjem liberalnega gospodarstva izgubili svoj pomen. V težavnem položaju so se znašli predvsem pomočniki in vajenci, saj so postali le poceni delovna sila. Takšne razmere so v Nemčiji spodbudile ustanovitev prvega društva katoliških rokodelskih pomočnikov. To naj bi poskrbelo za izboljšanje njihovih življenjskih razmer ter uredilo odnose z mojstri.
Na današnji dan leta 1855 se je prva skupina katoliških rokodelskih pomočnikov organizirala tudi v Ljubljani. Poleg dodatnega izobraževanja so v društvenih prostorih potekali še družabna srečanja ter glasbeni in gledališki nastopi. Sredi osemdesetih let 19. stoletja je društvo ob pomoči podpornikov in nekdanjih članov sezidalo Rokodelski dom v Komenskega ulici in ustanovilo tudi bolniško blagajno. Do leta 1930 je bilo v Katoliško društvo rokodelskih pomočnikov sprejetih več kot 2500 članov in številni izmed njih so pozneje postali ugledni ljubljanski mojstri.
——
Jezikoslovec in literarni zgodovinar JAKOB ŠOLAR se je rodil na današnji dan leta 1896 v Rudnem pri Dražgošah. Teologijo je končal v Ljubljani, nato je študiral slovenščino in francoščino, po diplomi pa se je dve leti izpopolnjeval v Parizu. Pisal je o vprašanjih slovenskega jezikoslovja in bil soavtor slovarja slovenskega jezika, slovnice in pravopisa. Jakob Šolar je med drugim uredil Detelove spise ter knjižno zbirko “Cvetje iz domačih in tujih logov”.
—–
Operna pevka in pedagoginja KSENIJA VIDALI je solopetje študirala v Milanu in Trstu, kjer pa kljub veliki nadarjenosti ni mogla dobiti angažmaja. Tako je šele leta 1937 v ljubljanski operi debitirala kot Mimi v Puccinijevi La Boheme. Leta 1946 je odšla v Milano in med drugim gostovala v Španiji, na Portugalskem, v Avstriji in Tuniziji. Z njo so nastopali tedaj najuglednejši pevci Benjamino Gigli, Giuseppe di Stefano, Giuseppe Taddei in drugi, odpela pa je petintrideset velikih vlog – od Mozartovih do verističnih opernih del. Sodila je med lirsko-mladodramske sopranistke, njena interpretacija pa je izžarevala veliko čustvene topline. Po vrnitvi v Ljubljano je od leta 1963 poučevala mlade
pevce. Ksenija Vidali se je rodila na današnji dan leta 1913 v Škednju pri Trstu.
—–
V kraju Dachau na Zgornjem Bavarskem je bilo eno največjih Hitlerjevih taborišč za protifašiste. Prve zapornike so pripeljali tja že leta 1934, bivali pa so v zidanih prostorih nekdanje smodnišnice, zgrajene pred prvo svetovno vojno. Dachau je sodil med takratna delovna taborišča, v katerih ni bilo množičnih usmrtitev kakor v Mauthausnu; jetnike so pobijali posamično ali pa so umirali zaradi lakote, izčrpanosti in bolezni.
Da bi uničili sledove svojih grozodejstev so nameravali nacisti v noči na 29. april leta 1945 Dachau razstreliti. Za to je izvedel ilegalni jetniški odbor in nekako spravil iz taborišča svojega sla. Ta se je prebil do ameriškega poveljstva in tako so na današnji dan leta 1945 popoldne ameriški vojaki osvobodili taborišče Dachau, v katerem je bilo še približno tri tisoč jetnikov.
Strokovnjak za vojaško tehniko Zavezništva in delitve pri krščanskih socialistih V Sloveniji preneha veljati pravni red Jugoslavije *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Gradbeni predpisi in požarna varnost v Ljubljani Sklepno dejanje 14. zimskih olimpijskih iger v sarajevu Preganjana primorska pesnica *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Učitelj prestolonaslednika Rudolfa Habsburškega Finančnik v prizadevanjih za slovensko univerzo Filmske predstave v avtobusu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Danes mole same gole stene kvišku« Partizanska zdravnica v Trnovskem gozdu Diplomat pri Združenih narodih akreditiran kot dopisnik časnika Dnevnik *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Literarni ustvarjalec med Beneškimi Slovenci Peter Kozler in njegova »velika Slovenija« Železniški most čez Dravo
Smrt voditelja kmečkega upora Zadnji iz vrst borcev za severno mejo Vstajenje Primorske in avtor njenega besedila
Krasoslovec razširil sloves Postojnske jame Priljubljen govornik na taborih za zedinjeno Slovenijo Prvi slovenski dobitnik medalje na evropskem atletskem prvenstvu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Pesmarica za prekmurske evangeličane Zapisovalec koroških ljudskih pesmi Za krmilom primorskih gledališč *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Likovni lirik izpovedoval resnico v estetsko prefinjeni obliki Radijski urednik in direktor Zločin na Stranicah pri Frankolovem *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Desetletja ustvarjalnosti poeziji zapisane koroške Slovenke Dramatik in velike zgodovinske teme Član treh državnih atletskih reprezentanc *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Urednica prvega slovenskega ženskega časopisa Predavatelj ruske književnosti v Veliki Britaniji Med ustanovnimi člani Slovenskega stalnega gledališča v Trstu *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Avtor »povesti davnih dedov« Biolog postal prešernoslovec Tri desetletja urejanja Planinskega vestnika *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kako bit όčeš poet in ti pretežkό je v prsih nosít al pekel, al nebo!« Najstarejša slovenska revija, ki še vedno izhaja Nagrada kresnik prvič v ženske roke *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
»Kaj Slovenci terjamo?« Raziskovalec romanskih jezikov Ilustrator mladinske literature *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Naš najuspešnejši fizik s konca 19. stoletja Po vojni prebujeno gledališče Pohod 14. divizije slovenske partizanske vojske na Štajersko *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Društvo Ogenj in zavzemanje za upepelitev umrlih Poučevanje v drugačnih okoliščinah Prva neplačana, prostovoljna transfuzija krvi v Sloveniji *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Odločno za neodvisnost šolstva od Cerkve Zveneči glas in junaški ter komični igralski liki Prvo mednarodno tekmovanje v dolini pod Poncami *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
700 godal iz Demšarjeve delavnice Diplomat in pisec Mojster odrske in filmske igre *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Vsestranski glasbeni ustvarjalec Uspehi na področju medicinske mikrobiologije Kar osem dni z vozovi čez zaledenelo Savo *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Po ugledni balerini poimenovana nagrada Raziskovalec slovenskega političnega v času monarhije Bližina vojne prinesla nakaznice za kruh in moko Prvi slovenski kandidat za tujejezičnega oskarja *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Neveljaven email naslov